Odprtje hidroelektrarne Krško
7.6.2013
V petek, 7. 6. 2013, se je zgodil nov mejnik v izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi – uradna otvoritev HE Krško, tretje v verigi HE na spodnji Savi, katere gradnja se je s podpisom koncesijske pogodbe med HSE (koncesionarjem) in državo (koncendentom) začela 8. julija 2002, ki bo s
povprečno letno proizvodnjo 144 GWh dodatno prispevala k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov na eni ter k energetski neodvisnosti Slovenije na drugi strani.
HE Krško - vrednost naložbe energetskega dela izgradnje znaša 93 mio evrov - je umeščena v bližini vasi Sotelsko na levem bregu Save in je od začetka naseljenega dela mesta Krško
oddaljena približno 350 metrov. Gradnja elektrarne, za katero je bil državni lokacijski načrt sprejet oktobra 2006, se je začela 27. novembra 2007, od 2. aprila 2013 pa poteka enoletno poskusno
obratovanje. Gradnja HE Krško je bila predvsem zaradi nedostopnosti levega brega, omejenega in ozkega prostora v rečni dolini, bližine pomembnih prometnic in globokih izkopov v dolomitni
hribini izjemno zahtevna in težja od gradnje predhodnih elektrarn. Energetski del izgradnje HE se je odvijal pod okriljem družbe HESS, d.o.o., infrastrukturni del (akumulacijski bazen) pa je izvajalo
Javno podjetje INFRA d.o.o. Večina infrastrukturnih ureditev je zaključena, tako na akumulacijskem bazenu HE Krško kot na področju državne infrastrukture.
Slavnostna govornica na otvoritvi Hidroelektrarne Krško in obvoznice mesta Krško je bila predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek, ki je tudi uradno otvorila nov
pomemben hidroenergetski objekt v okviru elektroenergetskega sistema Republike Slovenije.
Otvoritve so se udeležili tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik
ter vrsta drugih uglednih predstavnikov države, gospodarstva in lokalnih skupnosti.
Nekaj utrinkov otvoritve HE Krško si lahko ogledate v spodnji galeriji.
Veriga bo morda dokončana leta 2017 - članek v reviji Delo, 06.05.2013
6.5.2013
HE na spodnji Savi. Od aprila obratujejo tri elektrarne, zadnji dve bosta zgrajeni z dveletno
zamudo. Zaradi veliko padavin in topljenja snega proizvodnja elektrike na treh že delujočih
hidroelektrarnah na spodnji Savi – celotna veriga bo štela pet elektrarn – letos močno presega
načrtovane številke.
»Načrt proizvodnje za leto 2013 iz HE Boštanj, Arto Blanca in Krško je 370,8 gigiavatne
ure (GWh) električne energije. Do sredine aprila je bilo proizvedenih 157,6 GWh električne
energije ali 42 odstotkov letnega načrta,« pravi Silvester Jeršič, direktor projektov v družbi
Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).
V prvih treh mesecih letošnjega leta sta obratovali le elektrarni Boštanj in Arto Blanca, ki
sta v omrežje oddali 32 odstotkov več električne energije od pričakovanj. S 1. aprilom je z
enoletnim poskusnim obratovanjem začela krška hidroelektrarna. Preostali dve elektrarni v
verigi petih na spodnji Savi, HE Brežice in HE Mokrice, naj bi po optimističnih rokih zagnali
predvidoma konec leta 2016 oziroma 2017.
V vseh petih elektrarnah skupaj bodo vsako leto proizvedli predvidoma 698 GWh električne
energije ali 5,3 odstotka vse porabljene električne energije v Sloveniji (okoli 13.000 GWh).
»Če upoštevamo, da je bila v prvih treh mesecih letos proizvodnja nad načrtom za 32
odstotkov, bi to pomenilo 910 GWh letne proizvodnje,« pravi Jeršič. V tem primeru bi
spodnjesavska veriga zagotovila sedem odstotkov vse v Sloveniji potrebne električne energije.
Finančni učinki verige
Glede na finančno majhne stroške proizvodnje – ceneje elektriko v Sloveniji proizvajajo le
dravske elektrarne in pogojno jedrska elektrarna (neznana dolžina obratovalne dobe in stroški
razgradnje) – je čim hitrejše dokončanje verige v interesu večjega dela Slovenije.
V HESS menijo, da bi ob letni proizvodnji 800 GWh električne energije ustvarili 40 milijonov
evrov prometa. Od tega bi v vodni sklad šlo 3,2 milijona evrov, občine bi si razdelile 2,4
milijona evrov, podjetju pa bi ostalo najmanj 15 milijonih evrov dobička.
Če se bosta Slovenija in Hrvaška dogovorili, da bosta Savo do Siska upravljali celovito s
ciljem čim boljšega finančnega izkoristka, bi se zgoraj omenjeni prihodki povečali še za okoli
deset odstotkov.
»Pričakujemo, da bomo do poletnih počitnic pripravili predlog bilateralnega dogovora z
družbo Hrvatska elektroprivreda in podlage za meddržavni dogovor in dokumente nato
predali v meddržavno usklajevanje,« Jeršič potrjuje začetek plodnega sodelovanja med
slovensko in hrvaško energetiko.
Čeprav smo spodnjesavsko verigo začeli graditi že leta 2002, so se energetiki na obeh straneh
meje o skupnem izkoriščanju Save začeli pogovarjati šele lani. Hrvaška je pred tem dolga
leta zanemarjala razvoj lastne energetike. Slovenska politika pa je predvsem v času prvega
ministrskega mandata Andreja Vizjaka tako močno podpirala gradnjo verige, da se je zaradi
morebitnih meddržavnih zapletov izogibala pogovoru s Hrvaško.
Zataknilo se je pri Krškem
Rok za dokončanje verige leta 2015 že dolgo ni več dosegljiv. Če ob izgubljenih prihodkih
zaradi prepozno dokončane verige upoštevamo še podatek, da do 90 odstotkov sredstev,
potrebnih za gradnjo 991 milijonov evrov vredne verige, ostane v Sloveniji, je v času krize
zamuda, ki jo je povzročila država, še toliko bolj nedopustna.
Prvi dve elektrarni v verigi, Boštanj in Arto Blanca, sta bili dokončani brez večjih posebnosti
in delujeta od leta 2006 oziroma 2009. A poskusno obratovanje Krškega se je začelo aprila
s 17-mesečno zamudo. Pahorjeva vlada se je namreč leta 2009 odločila, da bodo zadnje
tri elektrarne v verigi (Krško, Brežice in Mokrice) manj obremenile vodni sklad. Iz njega
Slovenija gradi predvsem na 521 milijonov evrov ocenjeno neenergetsko infrastrukturo ob
verigi na spodnji Savi (akumulacije, ceste, brežine …).
Pahorjeva vlada rezervnega načrta za financiranje verige ni imela. Iz zagate so jo nazadnje
rešili posavski poslanci (Andrej Vizjak, Franc Bogovič in Matjaž Han), ki so dobršen del
sredstev vodnega sklada želeli nadomestiti z denarjem podnebnega sklada.
V iskanju denarja za zadnji HE
Po kompromisnem dogovoru se je financiranje krške elektrarne po izgubljenem poldrugem
letu nadaljevalo po starem konceptu, nadomestni koncept financiranja pa je odpovedal že pred
začetkom gradnje HE Brežice. Zaradi upada trgovanja z emisijskimi kuponi se bo namreč v
podnebnem skladu zbralo občutno premalo denarja.
Posledično ministrstvo za finance pripravlja tretji koncept financiranja neenergetske
infrastrukture, in sicer najem 130 milijonov evrov vrednega kredita pri Evropski investicijski
banki. Medtem ko odplačevanje 60 milijonov evrov posojila pri energetiki ne bi smelo
povzročati težav, država še ne ve, od kod bo med letoma 2017 in 2027 vzela denar za
poplačilo preostalih 70 milijonov evrov posojila. Želenih pojasnil z ministrstva za finance
nismo prejeli.
Priprave za gradnjo HE Brežice kljub temu potekajo nemoteno, pravi Jeršič: »Razpis za
pripravljalna dela je bil objavljen v začetku aprila, javno odpiranje bo v drugi polovici maja,
tako da začetek del pričakujemo letos jeseni.«
Državni prostorski načrt za HE Brežice je bil sprejet junija 2012, tri leta pozneje od
pričakovanj. Velika ovira je bila želja naravovarstvenikov, da se Sava v spodnjem toku
umesti v varovano območje Nature 2000. A raziskave, ki jih je financirala energetika, so
pokazale, da so ribje vrste, ki živijo na tem delu Save, razširjene tudi drugje po Sloveniji.
Ob aprilski posodobitvi območij Nature 2000 je spodnja Sava nazadnje ostala zunaj
varovanega zemljišča. Predlog države mora potrditi še evropska komisija. Zadnja velika
ovira za dokončanje verige tako ostaja iskanje finančnih virov za dokončanje neenergetske
infrastrukture ob zadnjih dveh elektrarnah.
Hidroelektrarna Krško je začela obratovati pred mesecem dni s 17-mesečno zamudo.
Ključni investicijski projekti 2013 na spodnji Savi
2.4.2013
Glavnina naporov usmerjena v HE Brežice in Mokrice
Vladimir Habjan
Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), je sodobna in tehnološko usmerjena družba,
ki z optimalno in racionalno izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi ostaja vodilna družba
pri izgradnji novih objektov na področju obnovljivih virov v državi, oziroma si ta položaj
še dodatno utrjuje. S svojim poslanstvom, proizvodnjo električne energije iz obnovljivih
virov, bo družba tudi v bodoče državi Sloveniji zagotavljala prepotrebno, okolju prijazno
energijo, lokalnemu področju pa kljub velikim posegom v prostor dodatno kvaliteto življenja
in predvsem zaščito in varnost pred visokimi vodami.
Med ključnimi letošnjimi investicijskimi projekti Andrej Štricelj, vodja službe kontrolinga
v HESS, navaja začetek izgradnje jezovne zgradbe na HE Brežice in intenzivno nadaljevanje
umeščanja v prostor za HE Mokrice. HE Krško je s poskusnim obratovanjem začela 1. aprila
2013.
V HESS bodo v letu 2013 nadaljevali z izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi v skladu z
določili Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save
(ZPKEPS-1) in koncesijske pogodbe. Za prvi dve zgrajeni HE na spodnji Savi, HE Boštanj in
HE Arto – Blanca predvidevajo polno obratovanje. Na podlagi uspešno zaključenih del, je dne
11. marca 2013 Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor izdalo odločbo, ki investitorju –
HESS odreja poskusno obratovanje jezovne zgradbe HE Krško, za dobo enega leta od začetka
poskusnega obratovanja. HE Krško je s poskusnim obratovanjem začela 1. aprila 2013. Na
projektu izgradnje HE Brežice v letu 2013 načrtujejo začetek izgradnje jezovne zgradbe, za
HE Mokrice pa intenzivno nadaljevanje umeščanja v prostor.
Za vse naložbe izgradnje HE na spodnji Savi bodo v letu 2013 namenili 14.932.047 evrov,
od tega za novogradnje 13.162.147 evrov in dodatna investicijska vlaganja v višini 1.769.900
evrov. Sredstva bodo zagotovili iz lastnih virov družbe ter sredstev družbenikov (naknadni
vložki) v okviru svojih deležev.
Pomemben podpis sporazuma z NEK v letu 2012
Kot je povedal Štricelj, se je v minulem letu na investicijskem delu nadaljevala izgradnja HE
Krško, ki je bila v letu 2012 praktično zaključena. Sinhronizirani so bili vsi trije agregati, dva
med njimi sta bila v pogodbenem poskusnem obratovanju, tretji pa je začel s pogodbenim
poskusnim obratovanjem decembra. Garancijske meritve žal niso mogle biti izvedene, ker
koncedent ni pravočasno zaključil akumulacijskega bazena in s tem omogočil dvig vode do
zgornje kote, ravno tako tudi poglabljanje spodnje vode ni bilo zaključeno s strani koncedenta
tako, kot je bilo sprva predvideno.
Pri postopkih umeščanja v prostor za HE Brežice in HE Mokrice in predvidenih tehničnih
rešitvah, so le te naletele na pripombe soglasodajalcev zlasti s področja narave in kmetijstva,
tako da je bilo potrebno dolgotrajno dopolnjevanje okoljskega poročila ter množica
usklajevanj. Kljub temu je bil državni prostorski načrt (DPN) za HE Brežice sprejet junija
2012. Istočasno so v HESS pripravljali tudi Investicijski program za HE Brežice, ki je bil
po recenziji potrjen tudi na nadzornem svetu družbe. Eden od ključnih dokumentov v letu
2012 je bil podpis sporazuma o izvajanju modifikacij z Nuklearno elektrarno Krško (NEK),
ki so potrebne zaradi dviga vode akumulacijskega bazena HE Brežice, s čimer so omogočili
začetek aktivnosti na modifikacijah.
V družbi po besedah Štriclja v vseh pogledih poskušajo izpolnjevati cilje, plane in obveznosti,
ki izhajajo iz določil Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala
Spodnje Save in koncesijske pogodbe. V veliki meri so v teh dejanjih uspešni, vendar je težko
načrtovati zastoje, ki nastajajo na strani koncendenta in kot posledica stečaja pogodbenega
izvajalca: »Na podlagi izkušenj se vsi v družbi dobro zavedamo pomembnosti vpliva različnih
tveganj, s katerimi se srečujemo na vseh področjih poslovanja, še zlasti ob izvajanju tako
velikega in strokovno zahtevnega projekta, izgradnje HE na spodnji Savi. V ta namen veliko
pozornost posvečamo predvsem pravilni in pravočasni identifikaciji ter obvladovanju tveganj,
ki zagotavljajo varno in uspešno delovanje družbe,« je povedal Štricelj.
Stečaji gradbenih podjetij pustili pečat tudi na izgradnji HE
V preteklih letih se je pokazalo, da tudi investicije izgradnje hidroelektrarn niso biti imune
na vse, kar se v zadnjih letih dogaja na področju gradbeništva, natančneje gradbenih podjetij.
Stečaji pomembnih slovenskih gradbenih podjetij (pred tem tudi vključenih v izgradnjo HE
na spodnji Savi) so pustili pečat tudi na izgradnji HE, saj stečaj npr. izvajalca gradbenih
del lahko povzroči večleten zastoj izgradnje. Tako je bila ključna težava v letu 2012 stečaj
vodilnega konzorcialnega partnerja na gradbenih delih Primorja, ki se je zgodil lanskega
junija. Septembra je potekla bančna garancija za dobro izvedbo del, tako je bil šele decembra
dosežen sporazum, da se pogodba zaključi skladno s pogodbenimi določili. Kot je zatrdil
Štricelj, glede na trenutno razpoložljive resurse v gradbeništvu, bo tudi v prihodnje prihajalo
do pomanjkanja ustreznih izvajalcev, še dodatno pa bodo predvsem na zamik terminskega
plana vplivali razpisi na podlagi javnih naročil.
Manj pa je težav z zagotovitvijo potrebnih strokovnih kadrov za izvedbo investicijskih
projektov. Po besedah Širclja, HESS terminsko in finančno vodi izgradnjo novih
hidroelektrarn na spodnji Savi v smislu optimalnih in racionalnih tehničnih rešitev za kar ima
tudi usposobljen lasten strokoven kader. Na podlagi pogodbe za izvajanje inženiring storitev
pri izvedbi projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi le tega izvaja družba HSE Invest
iz Maribora, ki zagotavlja tudi ustrezen strokovni kader.
Poskusno obratovanje jezovne zgradbe HE Krško za leto dni
14.3.2013
Družba HESS, ki uspešno nadaljuje izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, je tik pred zaključkom izgradnje tretje v verigi, hidroelektrane Krško. Na podlagi uspešno zaključenih del je dne, 11. 3. 2013 Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor izdalo odločbo, ki investitorju Hidroelektrarnam na spodnji Savi odreja poskusno obratovanje jezovne zgradbe HE Krško za dobo enega leta od začetka poskusnega obratovanja.
Družba HESS, d.o.o. bo na podlagi zgoraj izdane odločbe pričela s poskusnim obratovanjem jezovne zgradbe HE Krško 1. aprila 2013 za dobo enega leta.
Odločba (.pdf):
Javno naznanilo
18.01.2013
Na podlagi tretjega odstavka 33. člena v zvezi s petim odstavkom 62. člena Zakona o
umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/
10 – popr.) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/
09, 48/12 in 57/12) Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo s tem
obvešča javnost o predstavitvi spremenjenih rešitev
iz osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila
za območje HE Mokrice
Objava prostega delovnega mesta
15.01.2013
Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o. razpisuje eno zaposlitev na delovnem mestu Samostojni knjigovodja 1.
Zaposlitev je za določen čas predvidoma 12 mesecev, zaradi začasno povečanega obsega dela in za
nadomeščanje porodniške odsotnosti. Z izbranim kandidatom oziroma kandidatko se bo sklenila
pogodba o zaposlitvi za določen čas s polnim delovnim časom 40 ur na teden.
Delovno mesto obsega predvsem naslednje naloge:
* priprava in/ali evidentiranje knjigovodskih listin,
* knjigovodenje prihodkov in finančnih naložb,
* knjigovodenje plačil, cesijskih pogodb in kompenzacij,
* vodenje analitične evidence osnovnih sredstev, drobnega inventarja, zaščitnih sredstev in rezervnih delov,
* obračun povračil zaposlenim in drugih prejemkov fizičnim osebam.
Na razpis se lahko prijavijo kandidati oziroma kandidatke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- končana najmanj V. raven izobrazbe – ekonomska smer,
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja knjigovodenja,
- poznavanje dela z računalnikom (urejevalnik besedil, preglednic),
- znanje enega tujega jezika.
Vse zainteresirane, ki izpolnjujete zgoraj navedene pogoje prosimo, da pošljete osebno predstavitev z življenjepisom in dokazilom o dokončani izobrazbi na naslov HESS, d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 33 A, Brežice ali preko e-pošte na naslov: info@he-ss.si in sicer od 15.1.2013 do vključno 23.1.2013.
PRIJAVE NA RAZPIS SO ZAKLJUČENE!
Izdelava spletnih strani: