Povezave Javna naročila HE Mokrice HE Brežice HE Krško HE Arto - Blanca HE Boštanj
Arhiv novic
Medijske objave
HE Krško
HE Krško je četrta HE v verigi šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi agregati z instaliranim pretokom 500 ...
»več
HE Brežice
HE Brežice je peta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi agregati s skupno pretočno zmogljivostjo
»več
HE Mokrice
HE Mokrice je zadnja hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati z instaliranim ...
»več

Aktualne novice


Odprtje hidroelektrarne Krško 7.6.2013

V petek, 7. 6. 2013, se je zgodil nov mejnik v izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi – uradna otvoritev HE Krško, tretje v verigi HE na spodnji Savi, katere gradnja se je s podpisom koncesijske pogodbe med HSE (koncesionarjem) in državo (koncendentom) začela 8. julija 2002, ki bo s povprečno letno proizvodnjo 144 GWh dodatno prispevala k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov na eni ter k energetski neodvisnosti Slovenije na drugi strani.

HE Krško - vrednost naložbe energetskega dela izgradnje znaša 93 mio evrov - je umeščena v bližini vasi Sotelsko na levem bregu Save in je od začetka naseljenega dela mesta Krško oddaljena približno 350 metrov. Gradnja elektrarne, za katero je bil državni lokacijski načrt sprejet oktobra 2006, se je začela 27. novembra 2007, od 2. aprila 2013 pa poteka enoletno poskusno obratovanje. Gradnja HE Krško je bila predvsem zaradi nedostopnosti levega brega, omejenega in ozkega prostora v rečni dolini, bližine pomembnih prometnic in globokih izkopov v dolomitni hribini izjemno zahtevna in težja od gradnje predhodnih elektrarn. Energetski del izgradnje HE se je odvijal pod okriljem družbe HESS, d.o.o., infrastrukturni del (akumulacijski bazen) pa je izvajalo Javno podjetje INFRA d.o.o. Večina infrastrukturnih ureditev je zaključena, tako na akumulacijskem bazenu HE Krško kot na področju državne infrastrukture.

Slavnostna govornica na otvoritvi Hidroelektrarne Krško in obvoznice mesta Krško je bila predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek, ki je tudi uradno otvorila nov pomemben hidroenergetski objekt v okviru elektroenergetskega sistema Republike Slovenije.

Otvoritve so se udeležili tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik ter vrsta drugih uglednih predstavnikov države, gospodarstva in lokalnih skupnosti.

Nekaj utrinkov otvoritve HE Krško si lahko ogledate v spodnji galeriji.

Veriga bo morda dokončana leta 2017 - članek v reviji Delo, 06.05.2013 6.5.2013

HE na spodnji Savi. Od aprila obratujejo tri elektrarne, zadnji dve bosta zgrajeni z dveletno zamudo. Zaradi veliko padavin in topljenja snega proizvodnja elektrike na treh že delujočih hidroelektrarnah na spodnji Savi – celotna veriga bo štela pet elektrarn – letos močno presega načrtovane številke.

»Načrt proizvodnje za leto 2013 iz HE Boštanj, Arto Blanca in Krško je 370,8 gigiavatne ure (GWh) električne energije. Do sredine aprila je bilo proizvedenih 157,6 GWh električne energije ali 42 odstotkov letnega načrta,« pravi Silvester Jeršič, direktor projektov v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

V prvih treh mesecih letošnjega leta sta obratovali le elektrarni Boštanj in Arto Blanca, ki sta v omrežje oddali 32 odstotkov več električne energije od pričakovanj. S 1. aprilom je z enoletnim poskusnim obratovanjem začela krška hidroelektrarna. Preostali dve elektrarni v verigi petih na spodnji Savi, HE Brežice in HE Mokrice, naj bi po optimističnih rokih zagnali predvidoma konec leta 2016 oziroma 2017.

V vseh petih elektrarnah skupaj bodo vsako leto proizvedli predvidoma 698 GWh električne energije ali 5,3 odstotka vse porabljene električne energije v Sloveniji (okoli 13.000 GWh).

»Če upoštevamo, da je bila v prvih treh mesecih letos proizvodnja nad načrtom za 32 odstotkov, bi to pomenilo 910 GWh letne proizvodnje,« pravi Jeršič. V tem primeru bi spodnjesavska veriga zagotovila sedem odstotkov vse v Sloveniji potrebne električne energije.

Finančni učinki verige

Glede na finančno majhne stroške proizvodnje – ceneje elektriko v Sloveniji proizvajajo le dravske elektrarne in pogojno jedrska elektrarna (neznana dolžina obratovalne dobe in stroški razgradnje) – je čim hitrejše dokončanje verige v interesu večjega dela Slovenije.

V HESS menijo, da bi ob letni proizvodnji 800 GWh električne energije ustvarili 40 milijonov evrov prometa. Od tega bi v vodni sklad šlo 3,2 milijona evrov, občine bi si razdelile 2,4 milijona evrov, podjetju pa bi ostalo najmanj 15 milijonih evrov dobička.

Če se bosta Slovenija in Hrvaška dogovorili, da bosta Savo do Siska upravljali celovito s ciljem čim boljšega finančnega izkoristka, bi se zgoraj omenjeni prihodki povečali še za okoli deset odstotkov.

»Pričakujemo, da bomo do poletnih počitnic pripravili predlog bilateralnega dogovora z družbo Hrvatska elektroprivreda in podlage za meddržavni dogovor in dokumente nato predali v meddržavno usklajevanje,« Jeršič potrjuje začetek plodnega sodelovanja med slovensko in hrvaško energetiko.

Čeprav smo spodnjesavsko verigo začeli graditi že leta 2002, so se energetiki na obeh straneh meje o skupnem izkoriščanju Save začeli pogovarjati šele lani. Hrvaška je pred tem dolga leta zanemarjala razvoj lastne energetike. Slovenska politika pa je predvsem v času prvega ministrskega mandata Andreja Vizjaka tako močno podpirala gradnjo verige, da se je zaradi morebitnih meddržavnih zapletov izogibala pogovoru s Hrvaško.

Zataknilo se je pri Krškem

Rok za dokončanje verige leta 2015 že dolgo ni več dosegljiv. Če ob izgubljenih prihodkih zaradi prepozno dokončane verige upoštevamo še podatek, da do 90 odstotkov sredstev, potrebnih za gradnjo 991 milijonov evrov vredne verige, ostane v Sloveniji, je v času krize zamuda, ki jo je povzročila država, še toliko bolj nedopustna.

Prvi dve elektrarni v verigi, Boštanj in Arto Blanca, sta bili dokončani brez večjih posebnosti in delujeta od leta 2006 oziroma 2009. A poskusno obratovanje Krškega se je začelo aprila s 17-mesečno zamudo. Pahorjeva vlada se je namreč leta 2009 odločila, da bodo zadnje tri elektrarne v verigi (Krško, Brežice in Mokrice) manj obremenile vodni sklad. Iz njega Slovenija gradi predvsem na 521 milijonov evrov ocenjeno neenergetsko infrastrukturo ob verigi na spodnji Savi (akumulacije, ceste, brežine …).

Pahorjeva vlada rezervnega načrta za financiranje verige ni imela. Iz zagate so jo nazadnje rešili posavski poslanci (Andrej Vizjak, Franc Bogovič in Matjaž Han), ki so dobršen del sredstev vodnega sklada želeli nadomestiti z denarjem podnebnega sklada.

V iskanju denarja za zadnji HE

Po kompromisnem dogovoru se je financiranje krške elektrarne po izgubljenem poldrugem letu nadaljevalo po starem konceptu, nadomestni koncept financiranja pa je odpovedal že pred začetkom gradnje HE Brežice. Zaradi upada trgovanja z emisijskimi kuponi se bo namreč v podnebnem skladu zbralo občutno premalo denarja.

Posledično ministrstvo za finance pripravlja tretji koncept financiranja neenergetske infrastrukture, in sicer najem 130 milijonov evrov vrednega kredita pri Evropski investicijski banki. Medtem ko odplačevanje 60 milijonov evrov posojila pri energetiki ne bi smelo povzročati težav, država še ne ve, od kod bo med letoma 2017 in 2027 vzela denar za poplačilo preostalih 70 milijonov evrov posojila. Želenih pojasnil z ministrstva za finance nismo prejeli.

Priprave za gradnjo HE Brežice kljub temu potekajo nemoteno, pravi Jeršič: »Razpis za pripravljalna dela je bil objavljen v začetku aprila, javno odpiranje bo v drugi polovici maja, tako da začetek del pričakujemo letos jeseni.«

Državni prostorski načrt za HE Brežice je bil sprejet junija 2012, tri leta pozneje od pričakovanj. Velika ovira je bila želja naravovarstvenikov, da se Sava v spodnjem toku umesti v varovano območje Nature 2000. A raziskave, ki jih je financirala energetika, so pokazale, da so ribje vrste, ki živijo na tem delu Save, razširjene tudi drugje po Sloveniji. Ob aprilski posodobitvi območij Nature 2000 je spodnja Sava nazadnje ostala zunaj varovanega zemljišča. Predlog države mora potrditi še evropska komisija. Zadnja velika ovira za dokončanje verige tako ostaja iskanje finančnih virov za dokončanje neenergetske infrastrukture ob zadnjih dveh elektrarnah.

Hidroelektrarna Krško je začela obratovati pred mesecem dni s 17-mesečno zamudo.

Ključni investicijski projekti 2013 na spodnji Savi 2.4.2013

Glavnina naporov usmerjena v HE Brežice in Mokrice
Vladimir Habjan

Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), je sodobna in tehnološko usmerjena družba, ki z optimalno in racionalno izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi ostaja vodilna družba pri izgradnji novih objektov na področju obnovljivih virov v državi, oziroma si ta položaj še dodatno utrjuje. S svojim poslanstvom, proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, bo družba tudi v bodoče državi Sloveniji zagotavljala prepotrebno, okolju prijazno energijo, lokalnemu področju pa kljub velikim posegom v prostor dodatno kvaliteto življenja in predvsem zaščito in varnost pred visokimi vodami.

Med ključnimi letošnjimi investicijskimi projekti Andrej Štricelj, vodja službe kontrolinga v HESS, navaja začetek izgradnje jezovne zgradbe na HE Brežice in intenzivno nadaljevanje umeščanja v prostor za HE Mokrice. HE Krško je s poskusnim obratovanjem začela 1. aprila 2013.

V HESS bodo v letu 2013 nadaljevali z izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi v skladu z določili Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1) in koncesijske pogodbe. Za prvi dve zgrajeni HE na spodnji Savi, HE Boštanj in HE Arto – Blanca predvidevajo polno obratovanje. Na podlagi uspešno zaključenih del, je dne 11. marca 2013 Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor izdalo odločbo, ki investitorju – HESS odreja poskusno obratovanje jezovne zgradbe HE Krško, za dobo enega leta od začetka poskusnega obratovanja. HE Krško je s poskusnim obratovanjem začela 1. aprila 2013. Na projektu izgradnje HE Brežice v letu 2013 načrtujejo začetek izgradnje jezovne zgradbe, za HE Mokrice pa intenzivno nadaljevanje umeščanja v prostor.

Za vse naložbe izgradnje HE na spodnji Savi bodo v letu 2013 namenili 14.932.047 evrov, od tega za novogradnje 13.162.147 evrov in dodatna investicijska vlaganja v višini 1.769.900 evrov. Sredstva bodo zagotovili iz lastnih virov družbe ter sredstev družbenikov (naknadni vložki) v okviru svojih deležev.

Pomemben podpis sporazuma z NEK v letu 2012

Kot je povedal Štricelj, se je v minulem letu na investicijskem delu nadaljevala izgradnja HE Krško, ki je bila v letu 2012 praktično zaključena. Sinhronizirani so bili vsi trije agregati, dva med njimi sta bila v pogodbenem poskusnem obratovanju, tretji pa je začel s pogodbenim poskusnim obratovanjem decembra. Garancijske meritve žal niso mogle biti izvedene, ker koncedent ni pravočasno zaključil akumulacijskega bazena in s tem omogočil dvig vode do zgornje kote, ravno tako tudi poglabljanje spodnje vode ni bilo zaključeno s strani koncedenta tako, kot je bilo sprva predvideno.

Pri postopkih umeščanja v prostor za HE Brežice in HE Mokrice in predvidenih tehničnih rešitvah, so le te naletele na pripombe soglasodajalcev zlasti s področja narave in kmetijstva, tako da je bilo potrebno dolgotrajno dopolnjevanje okoljskega poročila ter množica usklajevanj. Kljub temu je bil državni prostorski načrt (DPN) za HE Brežice sprejet junija 2012. Istočasno so v HESS pripravljali tudi Investicijski program za HE Brežice, ki je bil po recenziji potrjen tudi na nadzornem svetu družbe. Eden od ključnih dokumentov v letu 2012 je bil podpis sporazuma o izvajanju modifikacij z Nuklearno elektrarno Krško (NEK), ki so potrebne zaradi dviga vode akumulacijskega bazena HE Brežice, s čimer so omogočili začetek aktivnosti na modifikacijah.

V družbi po besedah Štriclja v vseh pogledih poskušajo izpolnjevati cilje, plane in obveznosti, ki izhajajo iz določil Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in koncesijske pogodbe. V veliki meri so v teh dejanjih uspešni, vendar je težko načrtovati zastoje, ki nastajajo na strani koncendenta in kot posledica stečaja pogodbenega izvajalca: »Na podlagi izkušenj se vsi v družbi dobro zavedamo pomembnosti vpliva različnih tveganj, s katerimi se srečujemo na vseh področjih poslovanja, še zlasti ob izvajanju tako velikega in strokovno zahtevnega projekta, izgradnje HE na spodnji Savi. V ta namen veliko pozornost posvečamo predvsem pravilni in pravočasni identifikaciji ter obvladovanju tveganj, ki zagotavljajo varno in uspešno delovanje družbe,« je povedal Štricelj.

Stečaji gradbenih podjetij pustili pečat tudi na izgradnji HE

V preteklih letih se je pokazalo, da tudi investicije izgradnje hidroelektrarn niso biti imune na vse, kar se v zadnjih letih dogaja na področju gradbeništva, natančneje gradbenih podjetij. Stečaji pomembnih slovenskih gradbenih podjetij (pred tem tudi vključenih v izgradnjo HE na spodnji Savi) so pustili pečat tudi na izgradnji HE, saj stečaj npr. izvajalca gradbenih del lahko povzroči večleten zastoj izgradnje. Tako je bila ključna težava v letu 2012 stečaj vodilnega konzorcialnega partnerja na gradbenih delih Primorja, ki se je zgodil lanskega junija. Septembra je potekla bančna garancija za dobro izvedbo del, tako je bil šele decembra dosežen sporazum, da se pogodba zaključi skladno s pogodbenimi določili. Kot je zatrdil Štricelj, glede na trenutno razpoložljive resurse v gradbeništvu, bo tudi v prihodnje prihajalo do pomanjkanja ustreznih izvajalcev, še dodatno pa bodo predvsem na zamik terminskega plana vplivali razpisi na podlagi javnih naročil.

Manj pa je težav z zagotovitvijo potrebnih strokovnih kadrov za izvedbo investicijskih projektov. Po besedah Širclja, HESS terminsko in finančno vodi izgradnjo novih hidroelektrarn na spodnji Savi v smislu optimalnih in racionalnih tehničnih rešitev za kar ima tudi usposobljen lasten strokoven kader. Na podlagi pogodbe za izvajanje inženiring storitev pri izvedbi projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi le tega izvaja družba HSE Invest iz Maribora, ki zagotavlja tudi ustrezen strokovni kader.

Poskusno obratovanje jezovne zgradbe HE Krško za leto dni 14.3.2013

Družba HESS, ki uspešno nadaljuje izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, je tik pred zaključkom izgradnje tretje v verigi, hidroelektrane Krško. Na podlagi uspešno zaključenih del je dne, 11. 3. 2013 Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor izdalo odločbo, ki investitorju Hidroelektrarnam na spodnji Savi odreja poskusno obratovanje jezovne zgradbe HE Krško za dobo enega leta od začetka poskusnega obratovanja.

Družba HESS, d.o.o. bo na podlagi zgoraj izdane odločbe pričela s poskusnim obratovanjem jezovne zgradbe HE Krško 1. aprila 2013 za dobo enega leta.

Odločba (.pdf):

Javno naznanilo 18.01.2013

Na podlagi tretjega odstavka 33. člena v zvezi s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/ 10 – popr.) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/ 09, 48/12 in 57/12) Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo s tem

JAVNIM NAZNANILOM

obvešča javnost o predstavitvi spremenjenih rešitev iz osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila za območje HE Mokrice


I.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naznanja predstavitev: – spremenjenih rešitev iz osnutka državnega prostorskega načrta za območje HE Mokrice (september 2012), ki sta jih v januarju 2013 izdelala Savaprojekt Krško d.d. in ACER Novo mesto d.o.o.
– dopolnitev okoljskega poročila za državni prostorski načrt za območje HE Mokrice z Dodatkom za zavarovana območja september 2012), ki jih je januarja 2013 izdelal Geateh d.o.o. strokovnih podlag, na katerih temeljijo spremenjene rešitve iz osnutka državnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost.

II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 29. januarja 2013 do 5. februarja 2013 na vpogled: – na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana in
– v prostorih Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice.

Povzetek za javnost bo na voljo tudi v prostorih krajevnih skupnostih:
– KS Dobova: Cesta Bratov Gerjovičev 48, 8257 Dobova,
– KS Jesenice na Dolenjskem: Jesenice 11a, 8261 Jesenice na Dolenjskem,
– KS Čatež ob Savi: Čateška ulica 3, 8251 Čatež ob Savi,
– KS Krška vas: Krška vas 2, 8262 Krška vas,
– KS Velike Malence: Velike Malence, 8262 Krška vas

Gradivo iz prve točke bo od 29. januarja 2013 do 5. februarja 2013 na vpogled tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

III.
Predstavitev spremenjenih rešitev bo 1. februarja, z začetkom ob 16.00 v večnamenski dvorani Mladinskega centra Brežice, Gubčeva 10a, 8250 Brežice.

IV.
Javnost ima pravico dajati pripombe na spremenjene rešitve. Pripombe se lahko podajo do 1. februarja 2013:
– na predstavitvi,
– na naslov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana,
– na elektronski naslov gp.mzip@gov.si,
pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »spremembe HE Mokrice«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne predstavitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in do njih zavzelo stališče ter jih objavilo na svoji spletni strani in posredovalo Občini Brežice.

Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališčih,. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.

Št. 35009-2/2008-4/137-010011347 Ljubljana, dne 17. januarja 2013.

mag. Tanja BOGATAJ
NAMESTNICA GENERALNEGA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA PROSTOR

Julijan FORTUNAT
V.D. GENERALNEGA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA ENERGIJO

Objava prostega delovnega mesta 15.01.2013

Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o. razpisuje eno zaposlitev na delovnem mestu Samostojni knjigovodja 1.

Zaposlitev je za določen čas predvidoma 12 mesecev, zaradi začasno povečanega obsega dela in za nadomeščanje porodniške odsotnosti. Z izbranim kandidatom oziroma kandidatko se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za določen čas s polnim delovnim časom 40 ur na teden.

Delovno mesto obsega predvsem naslednje naloge:
* priprava in/ali evidentiranje knjigovodskih listin,
* knjigovodenje prihodkov in finančnih naložb,
* knjigovodenje plačil, cesijskih pogodb in kompenzacij,
* vodenje analitične evidence osnovnih sredstev, drobnega inventarja, zaščitnih sredstev in rezervnih delov,
* obračun povračil zaposlenim in drugih prejemkov fizičnim osebam.

Na razpis se lahko prijavijo kandidati oziroma kandidatke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- končana najmanj V. raven izobrazbe – ekonomska smer,
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja knjigovodenja,
- poznavanje dela z računalnikom (urejevalnik besedil, preglednic),
- znanje enega tujega jezika.

Vse zainteresirane, ki izpolnjujete zgoraj navedene pogoje prosimo, da pošljete osebno predstavitev z življenjepisom in dokazilom o dokončani izobrazbi na naslov HESS, d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 33 A, Brežice ali preko e-pošte na naslov: info@he-ss.si in sicer od 15.1.2013 do vključno 23.1.2013.
PRIJAVE NA RAZPIS SO ZAKLJUČENE!

Izdelava spletnih strani - 1A INTERNETIzdelava spletnih strani: