Prehodi za vodne organizme ob hidroelektrarnah

04 Jul, 2019
Prehodi za vodne organizme ob hidroelektrarnah

Ribje steze, znane tudi kot ribji prehodi ali prehodi za vodne organizme, so omilitveni ukrepi, ki omogočajo prehajanje rib in drugih vodnih organizmov preko raznih pregrad na vodotokih, vključno z jezovnimi zgradbami hidroelektrarn (v nadaljevanju HE). Na ta način vzpostavljena prehodnost omogoča ribam, da dosežejo višje ležeča območja, kjer se lahko prehranjujejo in razmnožujejo, oziroma imajo habitat. Hkrati pa s tem ne pride do drobljenja in tako poslabšanja stanja ribjih populacij v vodotokih.

Za dobro delovanje prehodov in dobro prehodnost sta z vidika rib ključna dva dejavnika. Najprej je treba ribe privabiti na določeno mesto pod pregrado, kjer se nahaja vhod v prehod, nato pa jim omogočiti, da s svojim nagonom plavanja proti vodnem toku prepotujejo prehod. Na svetu obstaja več različnih izvedb prehodov. Vsem je skupno, da s tehničnimi ali sonaravnimi ukrepi ustvarijo pogoje, da ribe zmorejo premagati višino ovire, ki jo je ustvarila pregrada na vodotoku. Prehodi za ta namen uporabljajo sonaravne obvodne struge z elementi, kot so drče, zaporedni bazeni in odbijači vodnega toka, ali pa uporabljajo serije zaporednih bazenov, med katerimi se voda preliva preko ločilnih sten ali skozi reže v ločilnih stenah.  Lahko se uporablja tudi ribje splavnice, kjer ribe iz spodnjega prekata ob polnitvi povezovalnega jaška preplavajo v zgornji prekat in s tem preko pregrade. Nekateri tovrstni prehodi so opremljeni tudi s pomikajočimi se mrežami, ki ribe prisilijo, da zapustijo prehod. Lahko pa se uporablja kar ribja dvigala, kjer se najprej s tokom privabi ribe v dvigalo, nato pa se jih dvigne in izpusti nad pregrado.

Krešimir Kvaternik, univ. dipl. inž. grad., IBE, projektant: »Pregrade na vodotokih, kot so hidroelektrarne, prekinjajo ustaljene poti vodnih organizmov, kar povzroča dolgoročne spremembe v vrstni sestavi in številu osebkov posameznih vrst v vodotoku. Eden izmed posegov za omilitev tega vpliva je izvedba prehodov za vodne organizme, ki vrstam, ki se selijo vzdolž vodotoka, omogočajo gibanje mimo pregrade. Obstaja več vrst prehodov, vendar je treba v vsakem posamičnem primeru zasnovo prehoda prilagoditi specifičnim razmeram lokacije: vrstam organizmov, ki jim je treba omogočiti prehod, pretoku vodotoka, višinski razliki, konstrukciji pregrade, konfiguraciji terena in številnim drugim. Projektant pri zasnovi upošteva predhodno izdelane študije, med katerimi je zelo pomembna ihtiološka, ki na osnovi ugotovljenega stanja vodotoka določi, katerim vrstam rib je treba prehod prvenstveno prilagoditi. Na osnovi teh podatkov se določi pogoje v prehodu, ki omogočajo organizmom nemoteno selitev (npr. količina, hitrost in globina vode), pa tudi morebitne druge ureditve (počivališča, drstišča, tolmune). Prav tako se pri načrtovanju upošteva primere dobre prakse in izkušnje na podobnih objektih, zlasti pa uspešnost predhodno izvedenih prehodov na istem vodotoku. Zato so pri načrtovanju prehodov zelo pomembne ugotovitve opazovanj delovanja že izvedenih objektov, na osnovi katerih se ugotovi, katere rešitve so učinkovite in katere niso. Na osnovi opazovanj se določijo tudi morebiti potrebni dodatni ukrepi tako za izboljšanje delovanje prehoda, kot tudi drugi ukrepi za vzdrževanje staleža organizmov v vodotoku, npr. izvedba dodatnih ureditev vzdolž vodotoka, vlaganje rib in drugi.«

Ribje steze na spodnji Savi

Na spodnji Savi imajo HE Arto – Blanca, HE Krško in HE Brežice prehode. Prehoda na HE Arto – Blanca in HE Brežice sta izvedena kot sonaravni obvodni strugi z nekaterimi tehničnimi elementi, kot sta betonska vtočna objekta s sistemom zapornic, ki zagotavljata ustrezen pretok v prehodu. V sonaravni obvodni strugi na HE Arto – Blanca se izmenjujejo kamniti pragovi in počivališča. Sonaravni del prehoda na HE Brežice pa sestavlja zaporedje kamnitih pragov, tolmunov, počivališč in drstišč s kamnito podlago. Konfiguracija terena pri HE Krško ni omogočala izvedbe sonaravnega prehoda, zato je bil lahko zgrajen le tehnični prehod. Večji del prehoda sestavlja režasti prehod.

Na vseh treh prehodih na spodnji Savi se izvajajo ihtiološki monitoringi, v skladu z določili okoljevarstvenih soglasij posamezne HE. Na prehodu HE Arto – Blanca so se ti monitoringi pričeli izvajati leta 2009, na ribji stezi HE Krško v letu 2014, na ribji stezi HE Brežice pa se prvič izvajajo ravno v letu 2019. Ihtiološke monitoringe za družbo HESS izvaja Zavod za ribištvo Slovenije, pristojna in kompetentna institucija za raziskovalne in strokovne naloge s področja sladkovodnega ribištva in področja ribiške biologije v Sloveniji. V sklopu teh monitoringov se prehodnost in naseljenost prehodov spremlja z večkratnim pregledom namenskih mrež, ki se tekom leta postavljajo v režaste prehode, ter z večkratnim elektroizlovom posameznih odsekov prehodov.

Rezultati monitoringov kažejo, da prehodi dobro opravljajo svoj namen oziroma funkcijo, saj omogočajo, da vrste rib, ki živijo na tem odseku reke Save, v celoti prepotujejo prehode in s tem prehajajo preko jezovnih zgradb HE. Med drugimi omogočajo prehajanje tudi potamodromnim vrstam rib in evropsko pomembnim vrstam rib, kot so podust, mrena, platnica, bolen in klen. V sklopu ihtioloških monitoringov je bila prav tako dokazana drst podusti, klena, pisanke in mrene v sonaravnem delu prehoda na HE Arto – Blanca.

Sodelovanje z ribiškimi družinami

V zadnjem času večkrat zasledimo, kako ribiči in naravovarstveniki opozarjajo o vplivu preprek, ki jih je na vodotokih zgradil človek, in na nujno migracijo rib v njihovem naravnem ciklu življenja. Večnamenski projekt izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi s svojim posegom v pokrajino seveda prinaša tudi spremembe v življenjskem prostoru rib in posledično zahteva prilagoditev in dodatno pozornost pri upravljanju spremenjenih ribiških okolišev. Z izgradnjo hidroelektrarn se spremenijo tudi bivalni pogoji za ribe, zato je bil ob izgradnji HE poseben poudarek namenjen projektiranju in izvedbi najsodobnejših prehodov za vodne organizme, oziroma tako imenovanih ribjih stez. Za zagotavljanje najbolj učinkovitega delovanja teh prehodov po izgradnji večnamenskih objektov pa je ključnega pomena konstruktivno sodelovanje z ribiči, ki delujejo neposredno na terenu in tekoče spremljajo ribje populacije. Posavski ribiči so tisti, ki »živijo z ribami«, in ravno ti ribiči najbolj opažajo spremembe v ribjih populacijah. V družbi HESS se tega zavedamo, zato smo si vseskozi prizadevali za vzpostavitev uspešnega dolgoročnega sodelovanja z lokalnimi ribiškimi družinami. Skladno z določili zakona o pogojih koncesije (ZPKEPS-1) in obveznostmi koncesionarja po Koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save po zagotovitvi varstva biološke raznovrstnosti ter skladno z izdanimi okoljevarstvenimi soglasji, poročili o vplivih na okolje, drugimi dokumenti in izvedenimi monitoringi družba HESS v zvezi z izvajanjem omilitvenih ukrepov kot posledice izgradnje HE na območju HE Boštanj  aktivno sodeluje z Ribiško družino Radeče, na HE Arto-Blanca z Ribiško družino Sevnica, na HE Krško z Ribiško družino Brestanica-Krško in na območju HE Brežice z Ribiško družino Brežice.

Sodelovanje med ribiškimi družinami Sevnica in Brestanica-Krško ter družbo HESS poteka predvsem v smislu skrbi za urejenost prehodov za vodne organizme, kar vključuje redne mesečne pregled, redne oglede s čiščenjem in odstranjevanjem plavja ter kontrolo pretočnosti v strugi steze, posredovanje v primeru izrednih razmer (izlov rib) ipd., na področju HE Brežice pa Ribiška družina Brežice skrbi za urejenost ribiške tekmovalne steze (odstranjevanje plavja, listja in ostalih smeti).

Sandi Kosmač, predsednik Ribiške družine Sevnica: »Ribja steza ob HE Arto – Blanca, ki je bila odprta leta 2009, je prva v Sloveniji in je sestavljena iz treh delov: dvokrakega dvonivojskega vtočnega betonskega kanala s prekati in regami, sonaravnega odseka in iztočnega dela. V zgornjem delu struga rahlo vijuga, v spodnjem delu je serpentinasta. Kadar je voda čista, lahko v njej vidimo, kako potujejo ribe, mnoge med njimi tudi na eno večjih drstišč v reko Mirno pri Boštanju. Ribiški družini Sevnica je bilo dodeljeno vzdrževanje ribje steze in naše delo je tudi, da jo redno čistimo. Približno 30 ur na teden porabimo za odstranjevanje plavja iz tolmunov, da lahko ribe nemoteno migrirajo proti drstiščem. Okoli ribje steze so zasajena drevesa, ki nudijo senco in ustrezno temperaturo vode. V naši ribiški družini večkrat inštaliramo prenosno kamero v ribjo stezo in opazujemo življenje v njej, kar nas navdaja z optimizmom. V sodelovanju s HESS načrtujemo montažo kamer v ribjo stezo, kar bo omogočilo natančno spremljane gibanja, števila ter vrste rib. Veseli nas sodelovanje s šolami, ki se vedno pogosteje odločajo za naravoslovni dan z ogledom ribje steze. V preteklosti so otroci hodili na tovrstne oglede v tujino, predvsem v Avstrijo. Dosedanje izkušnje z ribjo stezo so pozitivne, saj ribam omogoča neprekinjeno migracijo za nujno preživetje, tako da jim omogoča dostope do drstišč in vzrejnih habitatov.«

Herman Kerin, gospodar Ribiške družine Brestanica-Krško: »Od izgradnje Nuklearne elektrarne Krško dalje je bila zaradi jezu pri elektrarni migracija rib po reki Savi navzgor prekinjena, predvsem donavske podusti, ki se je prej hodila drstit v reko Mirno, kjer je bilo eno najbolj znanih drstišč. Ribe, ki so živele gorvodno od NEK, so se še drstile v Mirni, ostali populaciji rib pa je bilo to zaradi pregrade onemogočeno. Z napolnitvijo akumulacijskega bazena za HE Brežice se je to spremenilo, saj je ribam omogočen tako prehod skozi ribjo stezo pri HE Brežice, ki je urejena sonaravno, kot mimo NEK, kjer so zdaj zapornice dvignjene in ne ovirajo več prehoda. Poleg tega so umetna drstišča urejena že v sami stezi, da se med migracijo lahko drstijo že tam, če je potreba. Pri HE Krško je ribja steza zaradi pomanjkanja prostora sicer umetna oz. betonska, a vseeno deluje. To se v akumulacijskem jezeru za HE Krško izredno pozna. Populacija rib se je sicer spremenila, prej je bila po številčnosti na prvem mestu podust in druge salmonidne vrste, zdaj pa prevladujejo cipridne oz. toplovodne vrste rib, kot so krap, som, ogrica, platnica, mrena, klen, linj, ščuka, smuč itd. Spremenil se je tudi sistem ribolova, saj so zdaj na celem območju akumulacije isti pogoji zanj. Prej naša ribiška družina sploh ni imela tekmovalne trase, saj zanjo ni bilo ustreznih pogojev, zdaj pa jo imamo na Rožnem. Vsako leto imamo nekaj tekmovanj in smo tako mi kot udeleženci z njimi izredno zadovoljni. Ureditev akumulacijskih bazenov in ribjih stez je za nas, ribiče, zelo pozitivna.«

Petar Dimitrovski, predsednik Ribiške družine Brežice: »Tako dobre ribje steze – pa sem jih že kar nekaj videl –, kot je na HE Brežice, ni v Sloveniji in je lahko vsem ostalim za vzor. Pred izgradnjo akumulacijskega bazena je bil ta del ob Savi popolnoma neobljuden. S tem posegom je nastal brežiški »korzo«, ribiči pa smo pridobili ogromno vodno površino, na kateri bomo lahko v prihodnosti prirejali velika tekmovanja oz. srečanja ribičev tako na evropskem kot svetovnem nivoju – načrtujemo, da bi čez dve leti že priredili eno večje ribiško tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo v športnem ribolovu, kar pomeni, da bi v Brežice za deset dni prišlo nekje 500 ljudi, kar se bo zagotovo poznalo tudi skozi finančni vidik. V RD Brežice se je po izgradnji brežiške HE članstvo povečalo (trenutno imamo približno 350 članov), tudi odzivi ribičev so nadvse pozitivni. V akumulacijskem jezeru je presenetljivo velika količina rib, Sava danes ne smrdi več, prijetna je za ribolov, ne obešajo se ti neke druge stvari na trnek. Velika vodna površina pomeni večjo kapaciteto rib, zdaj imamo lahko ribiči vse pod nadzorom, v prihodnosti pa bo ribjega življa še več. Prepričan sem tudi, da bo prišlo do spremembe ribjih vrst, seveda avtohtonih, ne tujerodnih, kar bo samo še izboljšalo situacijo. Opravljali smo že izlov zaradi remonta NEK in ugotovili, da je ribja steza pri HE Brežice zelo funkcionalna.«