Danes, 5. junija 2026, mineva natanko 20 let od začetka poskusnega obratovanja Hidroelektrarne Boštanj, prve hidroelektrarne v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi. Ta pomemben mejnik je leta 2006 pomenil začetek novega razvojnega obdobja slovenske hidroenergetike in uresničevanje enega največjih infrastrukturnih energetskih projektov v samostojni Sloveniji.
Obletnico obeležujemo prav na Svetovni dan varstva okolja, ki letos v ospredje postavlja podnebne spremembe in podnebno ukrepanje. Tudi hidroelektrarne imajo pri doseganju podnebnih ciljev pomembno vlogo, saj omogočajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivega domačega vira ter prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in večji energetski neodvisnosti.
Gradnja HE Boštanj se je začela leta 2002, po 42 mesecih intenzivnih del pa je elektrarna junija 2006 začela poskusno obratovati. S tem je postala prva delujoča elektrarna v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn družbe HESS.
HE Boštanj je pretočno-akumulacijska hidroelektrarna z nazivno močjo 32,5 MW. Opremljena je s tremi dvojno reguliranimi horizontalnimi cevnimi Kaplanovimi turbinami, ki omogočajo izkoriščanje pretokov Save do 500 m³/s. Povprečno letno proizvede približno 109 GWh električne energije, kar predstavlja pomemben prispevek k proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov v Sloveniji.
Med zanimivostmi elektrarne izstopa njena visoka stopnja avtomatizacije. HE Boštanj je daljinsko vodena iz centra vodenja in v običajnih hidroloških razmerah obratuje brez stalne posadke. Ob proizvodnji električne energije omogoča tudi zagotavljanje sistemskih storitev za stabilno delovanje elektroenergetskega sistema.
Pomemben del projekta predstavlja tudi pretočna akumulacija s prostornino osmih milijonov kubičnih metrov vode ter pet prelivnih polj, ki skupaj prispevajo k učinkovitemu upravljanju voda in večnamenski rabi vodnega prostora.
Dvajset let po začetku obratovanja HE Boštanj ostaja pomemben steber proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in simbol uspešnega povezovanja energetskih, vodnogospodarskih ter razvojnih ciljev v prostoru. Njena zgodba je hkrati zgodba o začetku razvoja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, ki danes pomembno prispeva k zanesljivi oskrbi Slovenije z električno energijo, učinkovitemu upravljanju voda ter prehodu v nizkoogljično družbo.
