O vplivu akumulacij na temperaturo reke Save smo pisali že pred časom. Primerjali smo meritve temperature vode v času pred in po vzpostavitvi akumulacijskih bazenov hidroelektrarn ter rezultate vode v sklopu monitoringa površinskih voda. Rezultati meritev in njihove primerjave kažejo, da akumulacijski bazeni ne predstavljajo toplotne obremenitve reke Save. Ravno nasprotno, zaradi toplotne slojevitosti*, ki je dokazano prisotna v akumulacijskih bazenih, se segrevanje površinske vode na odseku spodnje Save zmanjšuje (Vpliv akumulacij hidroelektrarn na temperaturo reke Save).
O pozitivnem vplivu akumulacij bazenov na Savi na toplotno stanje reke je za časnik DELO pisal tudi dr. Andrej Širca, univ. dipl. inž. gradbeništva, z IBE. Med drugim na podlagi izvedenih meritev in analiz ugotavlja tudi:
- Ob visokih temperaturah zraka, ki pogosto vztrajajo daljše obdobje, se bazeni segrejejo manj kot prosto tekoča reka.
- Glavni vzrok za ohranjanje hladnejše rečne temperature je toplotna in gostotna slojevitost bazenov.
- Poleti iz akumulacijskih bazenov marsikdaj izteka hladnejša voda, kot vanje priteka.
Celoten članek dr. Širce je dostopen na povezavi: Akumulacije blažijo posledice podnebnih sprememb
Povezava do članka v Delu, 5. 3. 2020: https://www.delo.si/novice/znanoteh/akumulacije-blazijo-posledice-podnebnih-sprememb-285254.html
* Toplotna slojevitost je pojav ustvarjanja specifičnih plasti na različnih globinah vodnega telesa, ki se med seboj ne mešajo. Pojav nastane zaradi odvisnosti gostote vode od temperature vode.
