Bober (Castor fiber), največji evropski glodavec in pravi »naravni inženir«, je bil v Sloveniji desetletja izumrla vrsta. V naš prostor se je vrnil šele v zadnjih letih, ko so se ob rekah in potokih ponovno vzpostavili primernejši življenjski pogoji. S svojimi jezovi, brlogi in preoblikovanjem vodnih habitatov ustvarja izjemno raznolika okolja, ki koristijo številnim drugim vrstam.
V zadnjem času se je bober znova pojavil tudi ob reki Savi, kjer si je za del svojega življenjskega prostora izbral območje hidroelektrarne Krško. V HESS se dobro zavedamo, da takšno sobivanje zahteva premišljene rešitve, zato že več let sistematično vlagamo v ukrepe, ki živalim omogočajo varen prehod in zmanjšujejo tveganja, povezana z infrastrukturo.
Od strokovnih usmeritev do izvedenih ukrepov
V sodelovanju z Lutro – Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine – smo že v letu 2024 pripravili strokovne usmeritve za varstvo bobra in vidre na območju HE Krško. Na njihovi podlagi smo v zadnjih dveh letih postopno uredili ključne odseke obeh bregov Save ter izboljšali prehodnost območja, kjer so se prej pojavljala ozka grla in večja tveganja za povoze.
Ureditve so potekale v dveh fazah: najprej smo izboljšali dostop do vode in prehajanje na levem bregu, nato pa izvedli zahtevnejše posege na desnem bregu, kjer smo vzpostavili koridor za bobra in dodatno zaščitili območja v bližini ceste. Vse rešitve so bile zaključene pravočasno, pred začetkom obdobja intenzivnih migracij, kar je omogočilo varen prehod med zgornjo in spodnjo vodo mimo hidroelektrarne.
Podrobneje smo o tem pisali v lanskem članku https://www.he-ss.si/skupaj-za-bobra-z-ukrepi-in-znanjem-za-varnejse-sobivanje/.
Letošnja novost: kamere, ki razkrivajo življenje ob reki
Da bi še bolje razumeli, kako bobri uporabljajo urejene prehode, smo letos vzpostavili dodatni videomonitoring. Kamere nam omogočajo dragocen vpogled v dogajanje ob reki in v to, kako učinkoviti so izvedeni ukrepi v praksi.
Prvi posnetki kažejo zelo spodbudno sliko: povozov v letošnjem letu nismo zaznali, migracije pa potekajo živahno in brez zapletov. Bobri prehode redno uporabljajo, kar potrjuje, da so se dobro prilagodili okolju in da vzpostavljeni sistem deluje, kot smo načrtovali.
Kamere tako niso le orodje za spremljanje, temveč tudi jasen dokaz, da se vlaganja v naravovarstvene rešitve obrestujejo.
Sodobna hidroelektrarna kot partner narave
V HESS naravovarstvo ni dodatek, temveč del našega delovanja. S strokovnjaki redno izvajamo monitoringe, nadgrajujemo infrastrukturo in sledimo najboljšim praksam. Prehodi za vodne organizme na naših hidroelektrarnah so bili prepoznani tudi mednarodno – prehod HE Arto–Blanca je bil izpostavljen v poročilu ICPDR*, ureditve ob HE Brežice pa so bile prepoznane kot primer dobre prakse s strani Eurelectric**.
Bober se je na območje HE Krško naselil prav zaradi izboljšanih življenjskih pogojev. Naša naloga je, da to prisotnost podpremo in omogočimo, da se narava razvija v sožitju z infrastrukturo.
Skupaj ustvarjamo prostor življenja
Narava je živa, dinamična in polna presenečenj. Ko ji damo prostor, se odzove z izjemno vitalnostjo – kar dokazujejo tudi bobri ob HE Krško. V HESS bomo še naprej gradili na rešitvah, ki spoštujejo naravne procese in omogočajo, da energija in življenje ob reki sobivata v ravnovesju.
* ICPDR poročilo – HEAB na str. 16 https://www.icpdr.org/sites/default/files/nodes/documents/annex_-_case_studies_and_good_practice_examples_final.pdf
