Podnebne spremembe niso več vprašanje prihodnosti, temveč dejstvo, ki ga občutimo tudi v Sloveniji. To je bilo osrednje sporočilo predstavitve Stanje podnebja v Sloveniji in svetu ter hidrološke razmere v Sloveniji v letu 2025, ki jo je 15. januarja 2026 pripravila Agencija RS za okolje (ARSO).
Državni sekretar za okolje Uroš Vajgl je ob tem poudaril, da odločitve o prihodnjem razvoju ne smejo temeljiti na interpretacijah, temveč na meritvah, analizah in dolgoročnih trendih. Podnebne spremembe so realnost sedanjosti, podatki pa temelj za strokovno in odgovorno ukrepanje.
Med najtoplejšimi leti v zgodovini
Leto 2025 je bilo globalno drugo ali tretje najtoplejše leto od leta 1850, povprečna temperatura pa se je približala meji +1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje. Tudi Evropa je doživela eno najtoplejših let doslej.
V Sloveniji je bilo leto 2025 četrto najtoplejše leto od leta 1950 in že petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto. Temperatura se v zadnjih desetletjih zvišuje s hitrostjo okoli 0,6 °C na desetletje, vsi letni časi pa so bili nadpovprečno topli. Posebej je izstopal junij, ki je bil rekordno topel, suh in osončen, z novim junijskim temperaturnim rekordom 38,4 °C v Dobličah pri Črnomlju.
Manj vode v rekah, več spremenljivosti
Hidrološki podatki kažejo, da je leta 2025 po slovenskih rekah preteklo približno 5 % manj vode kot v primerjalnem obdobju 1991–2020. Najbolj vodnat mesec je bil marec, najmanj pa junij in december. Kljub podpovprečni vodnatosti dolgotrajnih suš ni bilo, so pa pretoki vse bolj spremenljivi.
Podzemne vode so bile večinoma nizke do običajne, z izrazitejšimi sušnimi razmerami v drugi polovici leta, zlasti v severovzhodnem delu države. Tudi to potrjuje, da so vodni viri vse bolj občutljivi na podnebne spremembe.
Hidroelektrarne kot del prilagajanja
V takšnih razmerah hidroelektrarne dobivajo vse pomembnejšo večnamensko vlogo. Poleg proizvodnje obnovljive, nizkoogljične električne energije prispevajo k uravnavanju pretokov, stabilnosti energetskega sistema ter prilagajanju na vse večjo vremensko in hidrološko spremenljivost.
Hidroelektrarne na Spodnji Savi, ki jih upravlja družba HESS, delujejo v pretočnem režimu in so zasnovane ob upoštevanju naravnih značilnosti reke. Z ribjimi prehodi, sonaravnimi ureditvami in stalnim spremljanjem okoljskih parametrov dokazujejo, da je mogoče energetsko infrastrukturo razvijati v ravnotežju z naravo in lokalnim okoljem.
Podatki kot osnova za odgovorne odločitve
Meritve ARSO so ključne za obveščanje javnosti, načrtovanje prilagajanja na podnebne spremembe ter razvoj energetske in vodne infrastrukture. Leto 2025 jasno kaže, da bodo zanesljivi podatki, strokovno znanje in sodelovanje med državo, energetiko in lokalnimi skupnostmi odločilni za soočanje s podnebnimi izzivi prihodnosti.
Hidroelektrarne so pri tem pomemben del celostnih rešitev.
