12. Vrh zelene energetike

27 Maj, 2022
12. Vrh zelene energetike

25. maja je na Brdu pri Kranju potekal 12. Vrh zelene energetike, na katerem se je več kot 130 udeležencev strinjalo, da smo v času ene največjih energetskih kriz, ki zahteva tudi pospešeno izgradnjo obnovljivih virov energije ter učinkovite postopke izvedbe. V ospredju je bil med drugim radikalen načrt nujnih ukrepov REPowerEU, ki ga je 18. maja objavila Evropska komisija. Vodilni strokovnjaki so izpostavili izzive izgradnje novih obnovljivih virov energije, ki bodo potrebni za nadomeščanje fosilnih virov in za to potrebnih omrežij, kot tudi fotovoltaike in samooskrbe ter vprašanj, kako se soočati z vedno višjimi cenami energentov.

Na dogodku je s predavanjem "Strateški pomen vodika pri energetski tranziciji Slovenije" nastopil vodja projekta v družbi HESS Boštjan Pišotek, direktor Bogdan Barbič pa je sodeloval na omizju o zelenih virih energije in izzivih v praksi.

Udeleženci so se strinjali, da bo Slovenija morala, če želi opustiti rabo premoga, izkoristiti vse obnovljive vire, ki so ji na voljo - vodo, sonce in veter. Hidroenergija je ob tem še vedno vir, ki zagotavlja največji del stabilne in zanesljive obnovljive električne energije v Sloveniji. Kot je bilo večkrat poudarjeno, predstavlja največjo oviro obnovljivim virom njihovo umeščanje v prostor. Vetrnice čakajo, sončne elektrarne ne dobijo soglasij, hidroelektrarne so v postopkih, umeščanje dalnjovodov pa tudi traja leta.

    

Cene električne energije so visoke. Njihova regulacija bi bila mogoča, če bi v Sloveniji imeli presežek elektrike, vendar smo letos 30-odstotno odvisni od uvoza, pri urnih postavkah celo 50-odstotno, kot je poudaril Aleksander Mervar, direktor Elesa. Slovenija tudi ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije. Že lani nam je zmanjkal odstotek, ki smo ga kupili od Češke, prihodnje leto pa bo treba v tujini kupiti triodstotni manjkajoči delež do 25 zahtevanih odstotkov. Evropska komisija te deleže še povišuje, po zelenem dogovoru na 27 odstotkov, po RepowerEU pa bo za Slovenijo verjetno veljal 35-odstotni delež.

Kot je na zelenem omizju poudaril direktor družbe HESS Bogdan Barbič, obnovljivi viri niso proti naravi, ampak so del narave. Ob svojih večletnih izkušnjah na področju energetike ugotavlja, da zakonodaja pri nas onemogoča obnovljive vire energije, favorizira pa klasične vire. Razen sončnih elektrarn na strehah vse stoji. Verjetno pa bo še JEK2 lažje umestiti v prostor kot polje vetrnic ali hidroelektrarno.

Hidroenergija je vsekakor slovenska danost, saj že danes iz hidroelektrarn proizvedemo več kot 90 % vse električne energije iz obnovljivih virov energije. Hkrati predstavlja tudi priložnost, da z izgradnjo HE Mokrice in preostalih načrtovanih HE na srednji Savi bistveno prispevamo k uresničitvam politikam Slovenije in zavezam do EU. Preprečevanje posegov in izgradenj HE na že degradiranih in za proizvodnjo električne energije primernih rekah, kjer se hkrati poskrbi tudi za ureditev obrečnega prostora in iskanje najboljših rešitev za ohranitev in vzpostavitev novih habitatov, je zato nesmiselno, predvsem pa škodljivo početje.

Uporaba vodne energije, kot vira proizvodnje električne energije, je namreč ključnega pomena tudi zaradi zmožnosti hidroelektrarn, da pripomorejo k ohranjanju stabilnosti in reguliranja elektroenergetskega sistema (EES). Stabilen EES namreč omogoča  mnogo lažje, cenejše in učinkovitejše vključevanje sončnih in vetrnih elektrarn. Proizvodnja iz teh virov je namreč bistveno manj prilagodljiva, razpršena in odvisna od vremena, kar posledično povzroča slabitev EES.

Dobro zasnovan, izgrajen ter vzdrževan elektroenergetski sistem podpira vse sektorje: od gospodarstva, zdravstva in izobraževanja, kmetijstva, infrastrukture, okolja, telekomunikacij in digitalnih tehnologij. Brez zanesljivega, stabilnega, varnega in cenovno vzdržnega EES ter domače proizvodnje zelene električne energije država ne bo mogla krepiti in razvijati gospodarstva ter ustrezno zagotoviti državljanom pravico do zdravega in kakovostnega življenjskega okolja.