24. 10. 2020, Svetovni dan prehodnosti voda za ribe

24 Okt, 2020
24. 10. 2020, Svetovni dan prehodnosti voda za ribe

Na današnji dan tudi v letošnjem letu poteka Svetovni dan prehodnosti voda za ribe (»World Fish Migration Day«). Obeležuje se s številnimi dogodki po vsem svetu, ki jih povezuje ozaveščanje o pomembnosti prehodnosti rek in pomenu selitvenih vrst rib. Kot upravljalci verige hidroelektrarn na delu Spodnje Save se zavedamo pomena prehodnosti rek in deljenja življenjskega prostora reke. V nadaljevanju predstavljamo naš prispevek k ohranjanju prehodnosti reke Save za številne vrste rib, ki poseljujejo odsek spodnje Save.

Ribe v svojem življenjskem ciklu od ikre do odrasle spolno zrele ribe potrebujejo različna okolja. Naravne selitve med temi različnimi okolji potekajo zaradi razmnoževanja – drsti, boljših možnosti prehranjevanja, rasti, skrivanja pred plenilci ter preživetja v poletnem in zimskem obdobju. Ta prehajanja med habitati potekajo celo leto. Na odseku spodnje Save lahko največje selitve rib opazujemo v spomladanskem in poletnem času, ko se ribe ob postopnem naraščanju temperature vode pričnejo seliti zaradi drsti.

V pretočnih akumulacijah HE in ribjih stezah na odseku spodnje Save živijo in jih prehajajo tudi t. i. potamodromne vrste rib. Za te vrste je značilno, da imajo ločene odseke za prehranjevanje in ločene odseke za razmnoževanje. Razdalje med temi predeli so nenavadno dolge, selitev med njimi pa je nujna za njihovo ohranitev. Predstavniki potamodromnih vrst rib so: podust, mrena, bolen, ogrica, črnooka, klen in platnica.

Ribje steze, znane tudi kot ribji prehodi ali prehodi za vodne organizme, so ukrepi, ki omogočajo prehajanje rib in drugih vodnih organizmov preko raznih pregrad na vodotokih, vključno z jezovnimi zgradbami hidroelektrarn. Na spodnji Savi imajo HE Arto – Blanca, HE Krško in HE Brežice omenjene prehode. Prehoda na HE Arto – Blanca in HE Brežice sta izvedena kot sonaravni obvodni strugi z nekaterimi tehničnimi elementi, kot sta betonska vtočna objekta s sistemom zapornic, ki zagotavljata ustrezen pretok v prehodu. V sonaravni obvodni strugi na HE Arto – Blanca se izmenjujejo kamniti pragovi in počivališča. Sonaravni del prehoda na HE Brežice pa sestavlja zaporedje kamnitih pragov, tolmunov, počivališč in drstišč s kamnito podlago. Konfiguracija terena pri HE Krško ni omogočala izvedbe sonaravnega prehoda, zato je bil lahko zgrajen le tehnični prehod. Večji del prehoda sestavlja režasti prehod.

Slika 1: Ribja steza ob HE Brežice

Rezultati monitoringov ribjih stez HE na spodnji Savi, vključno s številom vrst rib, ki poseljujejo in prehajajo ribje steze, so bili podrobno predstavljeni v objavi z naslovom Delovanje ribjih stez hidroelektrarn na spodnji Savi: https://www.he-ss.si/objava/delovanje-ribjih-stez-hidroelektrarn-na-spodnji-savi.html

V letu 2013 in 2014 je bila na reki Mirni, ki je eden izmed pritokov pretočne akumulacije HE Arto – Blanca, izvedena rekonstrukcija starega za ribe neprehodnega ali zelo težko prehodnega jezu, ki je v preteklosti služil za potrebe žage, v zadnjem času pa za potrebe male hidroelektrarne. V okviru rekonstrukcije je bil glavni jez porušen, namesto njega pa so bili zgrajeni štirje pragovi, sestavljeni iz kamna v betonu, položnih hrapavih drč in tolmunov s skrivališči. Navedeni elementi so namenjeni zagotavljanju prehodnosti za ribe. Dodatno pa so bila zgrajena tri nadomestna litofilna drstišča, sestavljena iz ravnih odsekov, ki so prekriti z rečnim sedimentov. 

Slika 2: Drča na reki Mirni

Izgradnja HE Mokrice bo, poleg predstavljenih obstoječih ukrepov, nadgradila še druge ureditve za zagotavljanje prehodnosti odseka spodnje Save. Ob upoštevanju najnovejših evropskih smernic, primerov dobrih praks in mnenj ostalih deležnikov bo izvedena sonaravna ureditev izlivnega dela reke Krke in sotočja s Savo, pri sami jezovni zgradbi HE Mokrice pa bo sonaravno urejena ribja steza na desnem bregu ter dodatno še obvodna struga na levem bregu.

Slika 3: Nadgradnja ureditve za zagotavljanje prehodnosti odseka spodnje Save ob HE Mokrice - ribja steza na desnem in dodatna obvodna struga na levem bregu