6. mednarodna konferenca EnRe

26 Maj, 2024
6. mednarodna konferenca EnRe

V torek, 21. maja, je na Fakulteti za energetiko UM, v Velenju, potekala 6. mednarodna konferenca EnRe (energy & responsibility), ki so se je udeležili številni predavatelji iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Bosne in Hercegovine ter predstavili svoje ideje in rešitve na področju energetike. Skupaj je bilo udeležencev več kot 100, predstavili pa so kar 60 znanstvenih člankov.

Na konferenci sta sodelovala tudi predstavnika družbe HESS, Sandra Velkovski in Boštjan Pišotek, z referatom na temo »Ohranjanje ribjih migracij ob hidroelektrarnah: PzVO kot okoljsko odgovoren ukrep«.

Predavanje Boštjana Pišotka 

Energetika in varstvo okolja sta skozi čas doživela pomembne spremembe, ki odražajo napredek v tehnologiji in naraščajočo skrb za trajnostni razvoj. Zgodovinski pregled razvoja hidroenergetskih projektov kaže na spremembe v pristopu h gradnji hidroelektrarn, zlasti glede vključevanja okoljskih ukrepov, kot so prehodi za vodne organizme (PzVO). Do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja so se hidroelektrarne in druge pregrade gradile brez ribjih prehodov, kar je povzročilo razdrobljenost ribjih populacij in je slabo vplivalo na biodiverziteto vodnih ekosistemov. Z napredkom v znanju o ekosistemih so se začeli pojavljati projekti, ki so vključevali okoljske vidike že v fazi načrtovanja. Hidroelektrarna Arto-Blanca, zgrajena leta 2008, je pomemben preobrat v tem pogledu, saj vključuje prvi PzVO na Savi.

Ribja steza HE Arto-Blanca

Raziskave učinkovitosti prehoda pri HE Arto-Blanca so pokazale pozitivne rezultate. Monitoring je dokazal, da so prehod uspešno preplavale vse vrste rib, ki so prisotne na tem območju, kar potrjuje učinkovitost in pomen ribjih prehodov za ohranjanje ribjih populacij. Skupno je bilo v prehodu zabeleženih 35 vrst rib in ena vrsta piškurja, kar potrjuje njegovo funkcionalnost in ribjim vrstam omogoča prehajanje med posameznimi PA.

Pri snovanju zadnje hidroelektrarne v spodnjesavski verigi, tj. HE Mokrice, so bile upoštevane izkušnje iz preteklih projektov, kar je privedlo do vključitve dveh ribjih prehodov v projekt. Osnovni pretok v PzVO je bil določen glede na biološke potrebe ribjih vrst selivk, kar zagotavlja učinkovitost in funkcionalnost teh prehodov v skladu z evropskimi in slovenskimi zakonodajnimi zahtevami.

Prehod od gradnje HE brez ribjih prehodov do vključevanja naprednih ribjih prehodov v sodobne projekte, kot so HE Arto-Blanca, HE Brežice in HE Mokrice, odraža pomemben napredek v integraciji ter sinergiji energetike in varstva okolja. Ti projekti ne le prispevajo k proizvodnji čiste energije, ampak tudi podpirajo ohranjanje naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti, kar je ključnega pomena za trajnostni razvoj, prihodnost naših ekosistemov in blaženja podnebnih sprememb.