Bogat živalski in rastlinski svet na območju pretočnih akumulacij spodnje Save

Sodobni pristopi umeščanja pretočnih akumulacij v prostor zahtevajo celovitost, multidsciplinarnost in vključitev različnih deležnikov. Primer dobre prakse so pretočne akumulacije na spodnji Savi, kjer so se v času izgradnje uredili nadomestni habitati, v času obratovanja pa se na podlagi monitoringov in sodelovanja s strokovnjaki s področja ekologije, biologije in drugih naravoslovnih ved zbirajo podatki in oblikujejo nova znanja o prostoru. To omogoča prilagajanje spremembam v naravi, ki so neizbežne. Ravno narava je namreč tista, ki daje prostoru dinamiko.

Razvoj in prilagajanje novim razmeram

Z ukrepi, ki upoštevajo nove naravne danosti in gradijo na prednostih, ki jih nudijo pretočne akumulacije, se morajo spremenljivi dinamiki prilagajati tudi hidroelektrarne. Njihovo vzdrževanje je povečini rutinsko, vendar nova spoznanja o migracijah vodnih organizmov (npr. ribe), prihod novih vrst v prostor (bober), širjenje novih tujerodnih vrst (trikotna ladjica), spremembe v hidrološkem režimu reke (prehod Save iz snežno-dežnega režima v dežni režim) in klimatske spremembe zahtevajo nenehen razvoj in prilagajanje.

Novi ukrepi dandanes sledijo načelom krožnega gospodarstva in upoštevajo spremljanje ogljičnega odtisa. V družbi HESS upoštevamo dvojni sistem: hkrati spremljamo stanje pretočnih akumulacij v upravljanju in oblikujemo nabor zaželenih ukrepov za povečanje okoljske ter družbene vrednosti. Primerjava obeh sklopov omogoča ukrepanje na način, da dosegamo dodano vrednost ob vsaki sanaciji ali modifikaciji.

Slika 1: Sodobni pristopi umeščanja pretočnih akumulacij v prostor zahtevajo celovitost, multidsciplinarnost in vključitev različnih deležnikov. (HE Brežice)

Naravovarstvene ureditve za ribe, ptice, žabe in bobra

Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju objektov namenjamo posebno skrb živalskim in rastlinskim vrstam ter naravovarstvenim ureditvam, ki se nahajajo na in ob pretočnih akumulacijah hidroelektrarn. Mednje spadajo umetni otoki, gnezdilni splavi, plitvina s trstičevjem, ribje steze, sonaravni drenažni kanal in druge.

Omenjene ureditve so med drugim namenjene tudi gnezdenju ogroženih vrst ptic. Kot življenjski prostor jih uporabljajo vodne ptice, kot so liske, zelenonoge tukalice in race mlakarice, ter različne vrste žab. Na obalah pretočnih akumulacij se sprehajajo sive in bele čaplje, togotniki in deževniki, ki na plitvinah iščejo hrano. Z dvigom podtalnice je oživel tudi potok Močnik. Ob njem lahko opazimo rjave srakoperje, poljske vrabce, vrbje kovačke, več vrst pastiric in drugih ptic, rakarje, močvirske trstnice ter vodomce. Poleg ptic pa ga kot življenjski prostor vse bolj uporablja tudi bober.

Slika 2 in 3: Močvirska sklednica in bober

Dejansko stanje naravovarstvenih ureditev ugotavljamo z izvedbo rednih monitoringov, njihovi rezultati pa so podlaga za konkretna dejanja, s katerimi izboljšujemo stanje v naravi. Eno od takšnih so na primer vsakoletna vzdrževalna dela, s katerimi na določenih naravovarstvenih ureditvah na območju pretočnih akumulacij povečujemo število gnezdečih parov ali z izboljšanjem pogojev za gnezdenje privabljamo tiste ptice, ki jih do sedaj na tem območju še nismo zabeležili. Vsekakor je skrb za biodiverziteto eden naših najpomembnejših ciljev, h kateremu smo zavezani in predani že od samih začetkov.

Slika 4: Sonaravno urejen prehod za vodne organizme ob HE Arto - Blanca