Bogatenje vodonosnika podzemne vode Krško - Brežiškega polja

06 Dec, 2022
Bogatenje vodonosnika podzemne vode Krško - Brežiškega polja

Kot energetska družba, ki za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vira – reke Save uporablja njen hidroenergetski potencial, nosimo družbeno odgovornost tudi do širšega prostora, v katerem se nahajajo naše hidroelektrarne in pretočne akumulacije. Eno takšnih področij je območje vodonosnika podzemne vode (podtalnice) na Krško - Brežiškem polju. Podzemna voda na tem območju je bila skozi čas vedno vezana na reko Savo. Občasno je reka napajala vodonosnik, včasih pa se je podzemna voda stekala v reko, odvisno od padavin in vodnatosti.

Z izgradnjo HE Brežice se je vzpostavil boljši nadzor nad spremenljivimi naravnimi pogoji tako, da reka Sava na izbranem območju sedaj kontrolirano napaja vodonosnik, podtalna voda pa tudi kontrolirano odteka v reko Savo preko mreže drenažnih kanalov.

Slika 1: Prikaz modela vodonosnika krško - brežiškega polja

Stik vodonosnika z reko Savo je sedaj drugačen zaradi zgrajene tesnilne zavese ob hidroelektrarni in pretočni akumulaciji, ki preprečuje prekomeren dvig podtalne vode, ki bi lahko ogrozila stanovanjske hiše in druge objekte. Po drugi strani pa akumulirana voda predstavlja potencial za napajanje vodonosnika, v primeru nevarnosti upada zalog podtalne vode.

Pri napajanju vodonosnika in pretočne akumulacije je treba odgovoriti na več vprašanj, kot npr. koliko vode je potrebno za določen vpliv na vodonosnik, kdaj in kako dolgo je potrebno bogatiti podtalno vodo ter kje in kako se bogatenje izvede. Da bi poiskali prave odgovore, v družbi HESS vodimo raziskovalni projekt. Njegovi rezultati bodo omogočil tudi predvidevanje, kako bodo na vodonosnik vplivale klimatske spremembe ter dinamika sprememb v morfologiji pretočne akumulacije. Hidroelektrarna Brežice bo tako postala prva HE v Sloveniji in med prvimi na svetu, ki bo omogočala odziv na klimatske spremembe, zmanjšala ranljivost družbe in izboljšala pogoje kmetijstva ter črpanja za potrebe pitne vode v okolici hidroelektrarne.

Slika 2: Prikaz piezometrov in nivojev vode v vodonosniku

V septembru 2022 se je zaključila 1. faza projekta, ki je ustvarila noveliran model podtalne vode, umerjen na njene nizke nivoje, kar je bistveno vprašanje za vse, ki nas skrbi s strani klimatologov napovedano pomanjkanje vode v prihodnosti. Ta faza je podlaga za nadaljnje modeliranje in proučevanje možnih sprememb ter možnih vplivov na podtalno vodo. Hkrati je podala tudi druge odgovore glede geološkega pojava na območju t.i. »sinklinale« in njenega vpliva na tok podtalne vode.

K sreči se je v preteklosti na območju vodonosnika Krško - Brežiškega polja že večkrat vlagalo v spremljanje podtalne vode. Zaradi tega je tukaj tudi ena najgostejših mrež piezometrov, hkrati pa je bil vodonosnik že večkrat proučevan, kar daje dobro podlago za tako zahteven projekt, kakršnega smo se lotili. Pomembno je, da vlagamo v znanstvene pristope in inženirsko proučevanje naravnih danosti, saj le znanje in izmerjeni podatki omogočajo pilotne projekte, ki bodo koristili družbi v zahtevnem obdobju nepredvidljivih, a drastičnih klimatskih sprememb. S pilotnimi projekti, kot je bogatenje vodonosnika Krško - Brežiškega polja, bomo s pomočjo hidroelektrarn omogočili primeren odziv nanje.