Družba HESS vključena v evropski projekt WACOM

18 Mar, 2021
Družba HESS vključena v evropski projekt WACOM

Reka je živa stvar. Izbira svoje poti, ne ozirajoč se na to, kar jo obdaja. Človek se je že od nekdaj naseljeval ob reki Savi in skušal z njo zaživeti. Veliko mu je dala, a znala je tudi rohneti. Odnesti vse, kar ji je stalo na poti. Takrat njeno delovanje ni več obsegalo le njeno strugo, temveč je poplavljala daleč naokoli. Širna polja in dobrave. Izlila je sebe, pokazala svojo uničevalno moč in odšla. Za sabo je pustila opustošena polja in uničene domove.

V zadnjih nekaj letih (zadnje večje poplave so bile leta 2010, op. p.) reka Sava kaže, da je zadovoljna, umirjena. Da je tudi s pomočjo človeka našla svojo pot. Mnogo manj prestopa svoje bregove. Brežine ostajajo varne za sprehajalce in kolesarje, ki svoje duše hranijo s pogledom na njo. Tudi kmetijska zemljišča ostajajo v zavetju in domovi zaščiteni – protipoplavno zaščiteni.

Morda deluje preprosto, vendar je obvladovanje reke izredno zahtevno delo, podkrepljeno z ogromno strokovnega znanja in preciznega načrtovanja.

Slika 1: Spomin na poplave 2010

Sava s svojimi 944 km teče skozi 4 države - Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Toda svojo pot začne pri nas in prav je, da njeno bogastvo skrbno uporabimo in ji ne pustimo, da odteče v prazno.

Hidroelektrarne na spodnji Savi so zasnovane kot veriga pretočno-akumulacijskih objektov od Zidanega mosta vse do hrvaške meje. Vzdolž te poti je načrtovana tudi celovita protipoplavna zaščita in obvladovanje visokih voda.

Osrednji del posamezne hidroelektrarne predstavlja jezovna zgradba s strojnico in prelivnimi polji, s katerimi nadzorujemo gladino pretočne akumulacije. Pretok se večinoma zagotavlja preko strojnice, skozi turbine. Pretočni del je torej neposredno povezan s proizvodnjo električne energije, akumulirana voda pa je tista, ki omogoča določeno fleksibilnost obratovanja, ki je prav tako nujno potrebna za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Vse to se povečini dogaja pri nižjih pretokih reke Save, tj. do nazivnega pretoka oz. do pretoka 500 m3/s, ko so prelivna polja še zaprta ter vsa voda teče skozi turbine.

O visokih vodah govorimo, ko naravni pretoki reke Save postopno naraščajo in presežejo 1500 m3/s. Takrat hidroelektrarne obratujejo po točno določenih predpisih, preidejo v lokalni režim vodenja, osebje pa je na njih stalno prisotno. Pretok Save se uravnava s pomočjo zapornic, prelivanja vode, agregati so zaustavljeni, gladine pretočnih akumulacij so ustrezno znižane oz. sledijo v naprej predvidenim krivuljam pretoka.

Obratovalno osebje na hidroelektrarnah ob visokih vodah kontrolirano odpira zapornice ter tako uravnava pretok in gladine, ki sovpadajo z naravnim obnašanjem reke. Gladina Save pri tem postopoma zavzema naravno stanje oz. stanje, kakršno je bilo pred izgradnjo verige hidroelektrarn. Slednje je v celoti doseženo pri pretoku približno 3500 m3/s. oz. pri stanju stoletnih voda. Seveda so takrat kontrolirano poplavljena tudi vsa retenzijska območja (območja namenjena razlivanju voda), kar pa se še vedno zgodi nadzorovano in v skrbno načrtovanem obsegu, ki je manjši kot poplavna območja pred izgradnjo hidroelektrarn. Protipoplavna zaščita naselij je projektno zagotovljena za stoletne vode, vendar so zaščite grajene tudi za višje pretoke, in sicer segajo do stanja tisočletnih voda (pretoki čez 4000 m3/s), kar je ključno pri zagotovitvi poplavne varnosti poseljenih območij (Sevnica, Krško,..) in tudi dokazano v preteklih letih.

Slika 2: Urejene brežine reke Save

Za varno obratovanje hidroelektrarn in pretočnih akumulacij je pomembno kontinuirano spremljanje meteoroloških in hidroloških podatkov ter napovedi vremena in pretokov predvsem za savsko porečje v Sloveniji, kar pa obsega dobro polovico njene površine. To je omogočeno preko vzpostavljene mreže hidroloških in meteoroloških merilnih postaj na nacionalnem nivoju, katere podatki so dostopni tudi širši javnosti. Ti so, poleg podatkov o delovanju elektrarn v zgornjem porečju, osnova za načrtovanje in obvladovanje visokih voda v spodnjem delu reke Save.

V procesu obvladovanja visokih voda poteka stalna komunikacija med osebjem hidroelektrarn vzdolž celotne verige in komunikacija ter sodelovanje s civilno zaščito, gasilci in ostalimi deležniki (NEK d.o.o., GEN d.o.o.). Obveščanje prebivalstva se izvaja v sodelovanju s civilno zaščito ter gasilci, ki na terenu spremljajo dejansko stanje. Prelivni objekti (visokovodni razbremenilnik) so opremljeni s svetlobno in zvočno signalizacijo (sirene), kjer se na samem območju neposredno opozarja na izvajanje razlivanja.

Sodobno načrtovani in grajeni objekti, izkušnje osebja, medsebojna komunikacija in sodelovanje, zanesljivost delovanja naprav ter redno vzdrževanje so ključni dejavniki, ki zagotavljajo varno  in zanesljivo, predvsem pa sonaravno obvladovanje visokih voda.

V družbi HESS smo stopili še korak dlje. V začetku lanskega julija smo se vključili v evropski projekt WACOM, ki povezuje države iz savskega porečja (Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Avstrijo) z namenom izboljšanega sodelovanja pri odzivih na nesreče in poplave na reki Savi. V sklopu projekta bodo razvite nove aplikacije, njihovo učinkovitost in uporabnost pa bomo preverili skozi izvedbo več hibridnih praktično-simulacijskih vaj. Poleg družbe HESS kot partnerja v Sloveniji sodelujeta še Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Direkcija RS za vode. Projekt bo trajal 30 mesecev, do decembra 2022.

V družbi HESS verjamemo, da bomo s tovrstnimi projekti, skupaj z ostalimi partnerji, zagotovili boljše pogoje povezovanja in uspešnost pri ukrepanju v primeru poplav in onesnaženj ter odločilno prispevali k varnemu bivanju ob in z našo najdaljšo reko Savo, ki že od nekdaj močno zaznamuje in kroji usodo Posavja.