Evropska komisija: Slovenija premalo stavi na rabo vodnega potenciala

09 Nov, 2020
Evropska komisija: Slovenija premalo stavi na rabo vodnega potenciala

Evropska komisija je objavila mnenje o slovenskem energetskem in podnebnem načrtu do leta 2030. Slovenijo poziva k naložbam in reformam za spodbujanje obnovljivih virov energije ter v podporo energetski učinkovitosti in trajnostnemu prometu.

Evropska komisija (v nadaljevanju komisija) je 14. 10. 2020 objavila oceno Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (v nadaljevanju NEPN), ki ga je 28. 2. 2020 sprejela Vlada RS. Gre za akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:


  1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE),

  2. Energetska učinkovitost,

  3. Energetska varnost,

  4. Notranji trg ter

  5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Komisija je zavezujoč cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij TGP v sektorju ne-ETS ocenila kot bolj ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju energetske učinkovitosti kot zmerno ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju OVE pa kot neambicioznega. Ugotavlja namreč, da je cilj 27 % delež energije iz OVE v bruto končni porabi energije premalo ambiciozen, saj bistveno odstopa od projekcije komisije za Slovenijo, ki znaša 37 %.

Za sektor elektrike, kjer smo si kot cilj OVE zastavili 43 % delež, komisija ocenjuje, da so slovenska politika in ukrepi glede na naše naravne danosti in potencial nezadostni. Izpostavlja, da predvsem potencial hidroelektrarn ostaja široko neizkoriščen.

Slika 1: Ocena Evropske komisije

V družbi HESS stališče komisije razumemo kot potrditev naših prizadevanj za čim prejšnjo dokončanje verige HE na spodnji Savi in prostorsko umestitev HE na srednji Savi. Iz strateškega vidika namreč projekti HE za Slovenijo predstavljajo temelj razvoja OVE v prihodnosti.

Dejstvo je, da bo proizvodnja električne energije iz OVE pomemben steber pri uresničevanju trajnostne politike EU in prilagajanju podnebnim spremembam. Sooblikovati bo potrebno energetsko-okoljsko odličnost v zanesljivi, konkurenčni, varni ter okolju in družbi prijazni proizvodnji električne energije. Pri tem ima Slovenija največje možnosti za razvoj OVE ravno v uporabi domačega potenciala hidroenergije. S tem bomo vzpostavili tudi predpogoje za nadaljnji razvoj sončnih in vetrnih elektrarn, ki bodo imele v slovenski energetiki vlogo podpornih projektov za krepitev deleža OVE. 

Na osnovi NEPN je komisija Sloveniji pripravila tudi smernice pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, na podlagi katerega bo lahko črpala sredstva iz svežnja za okrevanje. Slovenijo poziva, da pri snovanju Načrta za okrevanje in odpornost pri energetskih investicijah spodbuja OVE, predvsem HE, tudi preko debirokratizacije in izboljšanja zakonodajnih okvirjev, ki pogosto otežujejo in upočasnjujejo izvedbo kakovostnih projektov, s katerimi bi lahko ne samo zadovoljili, ampak tudi presegli temeljne zahteve Evropske unije. Po vzoru tujine je ključno ustvariti pravne okvire, kjer so postopki poenostavljeni, hitrejši in učinkovitejši, ne da bi pri tem trpelo katero koli resorsko področje.

Slika 2: Potencial hidroenergije v Sloveniji še vedno ostaja široko neizkoriščen.

NEPN so ključno orodje pri načrtovanju politik ter naložb v zeleni in pravičen prehod. Kot smo že velikokrat izpostavili, Slovenija nedvomno premalo stavi na rabo vodnega potenciala. (https://www.he-ss.si/objava/brez-hidroelektrarn-slovenija-ne-bo-dosegla-ciljev-pri-ove.html; https://www.he-ss.si/objava/pomen-vodnega-potenciala-pri-prizadevanjih-vezanih-na-podnebno-energetske-izzive-prihodnosti.html)

Pred slovensko energetiko so veliki izzivi, vendar vsi rešljivi. Imamo naravne danosti. Na nas je, da jih ambiciozno in hkrati odgovorno uporabimo ter najdemo ravnovesje med skrbjo za okolje in projekti, ki prinašajo trajnostni razvoj države in hkrati omogočajo izpolnitev evropskih zahtev, ki nas zavezujejo.