Financiranje večnamenskega strateškega državnega projekta izgradnje verige HE na spodnji Savi
V zadnjih dneh so se v posameznih medijih (Večer, dne 7. 8. 2023, prispevek z naslovom »Primož Banovec: Za vse niso krive podnebne spremembe«, Primorske novice, dne 9. 8. 2023, prispevek z naslovom »Storili nismo ničesar. Vsi bi le ozaveščali.« idr.) in na socialnih omrežjih pojavila povzemanja in objave, ki širijo napačne informacije glede financiranja izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, in sicer da je le-ta financirana s sredstvi Sklada za vode, zato kot investitor izgradnje energetskih objektov v sklopu večnamenskega strateškega državnega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi pojasnjujemo napačno navajanje glede financiranja.
Ne drži namreč navedba dr. Banovca iz intervjuja »… A pomembnejša je kontinuiteta financiranja – imamo denimo vodni sklad, a z denarjem iz vodnega sklada smo gradili tudi hidroelektrarne na spodnji Savi.«.
Skladno z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1) se sredstva za izvedbo ureditev objektov vodne infrastrukture (med katere sodi tudi izvedba protipoplavne zaščite) zagotavljajo iz sredstev Sklada za vode, v skladu z zakonom, ki ureja vode. Sredstva za izgradnjo hidroelektrarn oz. energetskega dela pa je vseskozi zagotavljala zgolj družba HESS, d.o.o., ki za izvedbo ni prejela nobenih sredstev iz Sklada za vode.
Vodni sklad oz. Sklad za vode je bil formiran po sklepu Vlade RS št. 329-00/2002-1, z dne 4. 7. 2002, z namenom prioritetne izgradnje protipoplavne zaščite Posavja, ki brez izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi še danes ne bi bila urejena. Ravno slednje so bile namreč sprožilec, da se je protipoplavna zaščita posavskih občin sploh začela načrtovati in se je v občinah Sevnica in Krško tudi dokončno zgradila. To je bil pogoj Posavja, da se je lahko začelo graditi verigo hidroelektrarn na spodnji Savi. Učinki pa so bili videni že ob visokih vodah leta 2010 in tudi letos avgusta, ko zaradi dokončane protipoplavne zaščite, urejene pred leti v sklopu izgradnje HE na spodnji Savi, v občini Sevnica in občini Krško ni bilo večjih težav oz. škode. Drugače je bilo v občini Brežice, kjer z nedokončanjem verige hidroelektrarn na spodnji Savi (HE Mokrice) poplavno najbolj ogrožena območja (Loče, Rigonce, Mihalovec, Čatež, Krška vas, Velike Malence) še vedno ostajajo delno ali popolnoma nezaščitena. Vse to kaže, da je bil večnamenski projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi odlično zasnovan in dovolj robusten ter da je bila takratna odločitev o načrtovanju in izgradnji verige HE na spodnji Savi pravilna.
Slika 1: Prikaz učinka zgrajene protipoplavne zaščite v Sevnici: visoke vode leta 1990 (levo) in visoke vode leta 2010 (desno), vir: arhiv HESS.
Slika 2: Prikaz učinka zgrajene protipoplavne zaščite v Krškem: visoke vode leta 2010 (zgoraj) in visoke vode leta 2023 (spodaj), vir: arhiv HESS, Goran Rovan.
Z namenom izogiba napačnih tolmačenj v različnih medijih in na socialnih omrežjih v nadaljevanju še podrobneje pojasnjujemo model financiranja večnamenskega strateškega državnega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na Spodnji Savi in podajamo celovito sliko razdelitve izgradnje med družbo HESS, d.o.o., kot investitorjem energetskega dela, in Republiko Slovenijo, kot sofinancerjem infrastrukturnega dela.
Model financiranja večnamenskega projekta HE na Spodnji Savi
Financiranje večnamenskega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi je pogojeno z določili Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1) in Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save ter učinka zgrajenih HE na proračun RS v obdobju podeljene koncesije.
Projekt izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi in spremljajoče infrastrukture je večnamenski projekt, ki se na podlagi ZPKEPS-1 in koncesijske pogodbe deli na:
- energetski del, ki obsega izgradnjo HE in spremljajočih objektov ter ga financira družba HESS, in
- infrastrukturni del, ki ga sestavlja vodna, državna in lokalna infrastruktura ter ga financira Republika Slovenija (RS), oziroma pooblaščenec Ministrstvo za naravne vire in prostor (prej Ministrstvo za okolje in prostor).
S koncesijsko pogodbo iz leta 2002 sta se oba partnerja, družba HESS in Republika Slovenija, zavezala, da bosta istočasno gradila vsak svoj del, saj je projekt nedeljivo povezan med seboj in HE ne morejo obratovati, če ni istočasno zgrajena protipoplavna zaščita, urejene ceste, kanalizacija ipd., saj se posegi na infrastrukturnem delu dogajajo v istem prostoru kot gradnja energetskih objektov. Seveda je po drugi strani tudi izvedba infrastrukturnih ureditev neizvedljiva, če ni usklajena z umestitvijo HE v prostor.
Vodni sklad oz. Sklad za vode je bil formiran z namenom prioritetne izgradnje protipoplavne zaščite Posavja.
Vlada RS je dne 4. 7. 2002 sprejela sklep št. 329-00/2002-1, s katerim je naložila ministrstvu, pristojnemu za vode, da se v vodnem skladu sredstva zbrana iz naslova koncesij za izkoriščanje energetskega potenciala vseh slovenskih rek namensko in prioritetno namenijo za financiranje nakupa zemljišč ter infrastrukturnih ureditev na spodnji Savi. Hkrati je prišlo do dviga koncesnin in vodnih povračil za energetske družbe (hidroelektrarne), ki jih slednje, tudi družba HESS, še danes vplačujejo v Sklad za vode. Na tak način energetske družbe posredno gradijo infrastrukturo, saj se sredstva Sklada za vode, v skladu z zakonom, ki ureja vode (Zakon o vodah – ZV-1), uporabljajo izključno za izvedbo ureditev objektov vodne infrastrukture (med katere sodi tudi izvedba protipoplavne zaščite) in ne za gradnjo hidroelektrarn. Sredstva za izgradnjo hidroelektrarn oz. energetskega dela spodnjesavske verige HE je vseskozi zagotavljala zgolj družba HESS, d.o.o.
Način in pogoje izvajanja gospodarske javne službe urejanje voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save natančno določa Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanje voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save, ki predpisuje, da gospodarska javna služba za urejanje voda porabi sredstva Sklada za vode za urejanje protipoplavne zaščite.
Brez hidroelektrarn na spodnji Savi ne bi bilo protipoplavne zaščite Posavja, kot jo imamo danes in jo včasih jemljemo kot samoumevno.
Posavje je bilo od nekdaj poplavno zelo ogrožena regija s pogostimi poplavami. Poplavno problematiko je bilo potrebno rešiti, vendar finančnih virov za to ni bilo na razpolago. Po drugi strani je slovenska energetika načrtovala izgradnjo hidroelektrarn na odseku spodnje Save že desetletja. Po letu 2000 se je pristopilo k iskanju najbolj racionalnih rešitev, ki bi omogočile tako izgradnjo protipoplavnih rešitev kot tudi izgradnjo energetskega dela. Po vzoru nekaterih evropskih rešitev je bil predlagan model, po katerem protipoplavne zaščite gradi Republika Slovenija, energetski del pa takratna skupina Holding slovenske elektrarne (oz. od leta 2008 dalje pa družba HESS). Po tem modelu jezovno zgradbo s prelivnimi polji, ki služi za proizvodnjo električne energije, gradi družba HESS, medtem ko nasipe pretočnih akumulacij gradita skupaj koncesionar in RS. Mejna črta delitve akumulacijskega bazena je bila nivo 100-letne vode in vse, kar je višje od tega, je strošek koncesionarja, vse, kar je nižje, je strošek RS.
Ker tudi za tak model protipoplavne zaščite ni bilo dovolj sredstev, je bila dogovorno postavljena visoka koncesnina vsem hidroelektrarnam na Spodnji Savi, in sicer v višini 10 % od prihodka prodane električne energije. Ravno tako je bilo zvišano vodno povračilo, ki danes znaša do 4 % od prihodka hidroelektrarn. Vsa tako zbrana sredstva se namensko zbirajo v Skladu za vode, ki je bil leta 2002 namensko ustanovljen s sklepom vlade s prioriteto izgradnje infrastrukturnih ureditev verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Samo na tak način je bilo namreč možno rešiti poplavno problematiko Posavja in hkrati izvesti izgradnjo verige HE na spodnji Savi ter s tem povečati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.
Brez izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi torej ne bi bila zgrajena protipoplavna zaščita Posavja, ki se pravzaprav poplača sama iz zbrane koncesnine teh istih elektrarn. Nobena protipoplavna zaščita v Sloveniji, razen spodnje Save, se ne bo poplačala iz koncesnine zgrajenih hidroelektrarn.
Zakonodaja:
- Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (Uradni list RS, št. 87/11, 25/14 – ZSDH-1, 50/14, 90/15, 67/17, 65/20 in 18/23 – ZDU-1O),
- Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE),
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanje voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save (Uradni list RS, št. 22/04 in 125/04).