HE na spodnji Savi in obvladovanje visokih voda

08 Aug, 2023
HE na spodnji Savi in obvladovanje visokih voda

Zagotavljanje varnosti pred poplavami je ena izmed najpomembnejših zahtev, ki se jih upošteva pri načrtovanju, gradnji in obratovanju hidroelektrarn (HE).

Druga pomembna zahteva je, da obratovanje HE ne spreminja velikosti pretokov dolvodno od zadnje HE v verigi, tako pri nizkih in srednjih kot pri velikih pretokih oz. pri prevajanju poplavnega vala.

Na spodnji sliki je prikazan hidrogram poplavnega vala v dneh 4., 5. in 6. 8. 2023 za vodomerno postajo Čatež ob Savi:

Slika 1: Hidrogram poplavnega vala v dneh 4., 5. in 6. 8. 2023 za vodomerno postajo Čatež ob Savi, vir: ARSO (spletni zajem).

HE Boštanj, Arto - Blanca in Krško so umeščene v razmeroma ozki dolini, imajo razmeroma majhne volumne pretočnih akumulacij in pri povečevanju pretokov ter nastopu velikih pretokov oz. poplavnega vala vodo prevajajo preko prelivnih polj z odpiranjem zapornic do popolnega odprtja na način, da je vodna bilanca vedno izravnana, kar pomeni, da je pretok na vstopu v pretočno akumulacijo enak iztoku iz nje, upoštevaje čas potovanja vala. Zaradi relativno majhnih volumnov pretočnih akumulacij ni mogoče zajeti vsega ali delnega volumna poplavnega vala in tako zmanjšati njegovo konico. Ravno tako praznjenje pred prihodom poplavnega vala zaradi relativne majhnosti nima učinka.

Slika 2: Obratovanje hidroelektrarn pri prevajanju višjih in velikih pretokov, vir: arhiv HESS.

Za razliko od gorvodnih hidroelektrarn je HE Brežice s svojo pretočno akumulacijo umeščena na Krško-brežiškem polju in prostor ob Savi je od nekdaj velik naravni zadrževalnik poplavnih voda oz. retenzija, kar je bilo potrebno ohraniti tudi z izgradnjo HE Brežice. Če bi velike pretoke oz. poplavne valove Save utesnili med nasipe pretočne akumulacije HE Brežice, potem bi se pretok dolvodno zaradi izgube učinka razlivanja v retenzijo povečal in pohitril, s tem pa bi se povečala poplavna ogroženost dolvodno. Zato je ob nastopu velikih pretokov zagotovljeno iztekanje vode iz pretočne akumulacije in njeno razlivanje po retenziji. Poplavni val se v retenzijo na desnem bregu razlije pred Nuklearno elektrarno Krško, v retenzijo na levem bregu pa se razlije z odpiranjem zapornic t.i. visokovodnega razbremenilnika. Pri povečevanju pretokov se tako kot na gorvodnih hidroelektrarnah najprej voda prevaja preko prelivnih polj HE z odpiranjem zapornic. Z nadaljnjim večanjem pretoka in pri velikih pretokih del vode še naprej teče skozi pretočno akumulacijo ter prelivna polja HE, del pa se razlije v retenzijsko oz. poplavno območje, kar je razvidno iz spodnje slike:

                      

Slika 3: Prikaz razlivanja Save po retenzijskih površinah, vir: arhiv HESS.

Hidroelektrarne, zgrajene na spodnji Savi, vključno z načrtovano HE Mokrice, niso zasnovane le za proizvodnjo električne energije in zagotavljanje sistemskih storitev. Njihova funkcija je tudi zagotavljanje protipoplavne varnosti celotnega spodnjesavskega prostora, ki je brez HE realno ni možno zagotoviti. Pri tem ključno vlogo igrajo pretočne akumulacije, ki s svojo obliko in velikostjo omogočajo obvladovanje visokih voda ter uravnavajo nivoje podtalnice. Bistvo zagotavljanja protipoplavne varnosti je, da so pretočne akumulacije medsebojno ustrezno verižno povezane. Ker pretočne akumulacije segajo ena v drugo in so soodvisne, je toliko bolj pomembno, da so zgrajene vse, ki tvorijo verigo v celoti.

Ob zadnjih visokih vodah zaradi dokončane protipoplavne zaščite, urejene pred leti v sklopu izgradnje HE na spodnji Savi, v občini Sevnica in občini Krško ni bilo večjih težav. Drugače je v občini Brežice, kjer z nedokončanjem verige hidroelektrarn na spodnji Savi (HE Mokrice) poplavno najbolj ogrožena območja (Loče, Rigonce, Mihalovec, Čatež, Krška vas, Velike Malence) še vedno ostajajo delno ali popolnoma nezaščitena.

V prispevku v nadaljevanju je na osnovi študij, poročil modelnih raziskav, projektne dokumentacije in meritev v naravi podrobneje pojasnjeno, kako je za poplavno varnost poskrbljeno na območju verige hidroelektrarn na spodnji Savi in kakšen je njihov vpliv na poplavno varnost, ki je le s pasivnimi protipoplavnimi ukrepi, t.j. visokovodnimi nasipi in podobnimi ureditvami, ni možno doseči.

Glej tudi: