HE na spodnji Savi in poplavna varnost

16 Maj, 2023

Hidroelektrarne so kompleksni in zahtevni objekti, zgrajeni v okolju, ki ga občasno ogroža ena izmed najmočnejših naravnih sil, voda. Zato morajo biti varne pred uničujočo močjo vode, same pa ne smejo ogrožati okolja, v katerem so zgrajene.

Lanske vremenske razmere so nazorno nakazale vzorec, ki ga lahko kot posledico podnebnih sprememb čedalje pogosteje pričakujemo tudi v prihodnosti: po dolgem, prevročem poletju je jesen postregla z obilnimi padavinami, ki so jim sledili povečani pretoki vodotokov in poplave. Pri vodotokih je v zadnjih desetletjih nekako v nasprotju s pričakovanji zaznan le rahel trend zmanjševanja povprečnih pretokov. Veča pa se razpon med ekstremnimi pretoki: nizki so čedalje manjši, visoki, ki povzročajo poplave, pa večji in pogostejši.

V javnosti se v zadnjih nekaj letih, predvsem od nasprotnikov gradnje hidroelektrarn na slovenskih rekah, slišijo trditve o njihovem domnevno negativnem vplivu na poplavno varnost. Hidroelektrarne naj ne bi prispevale k večji varnosti, ampak naj bi celo večale pogostost in obseg poplav. HE naj za izvedbo protipoplavnih zaščit ne bi bile potrebne. V tem prispevku je na osnovi študij, poročil modelnih raziskav, projektne dokumentacije in meritev v naravi pojasnjeno, kako je za poplavno varnost poskrbljeno v območju verige hidroelektrarn na spodnji Savi in kakšen je njihov vpliv na poplavno varnost, ki je le s pasivnimi protipoplavnimi ukrepi, t.j. visokovodnimi nasipi in podobnimi ureditvami, ni možno doseči.

HE na spodnji Savi s svojim obratovanjem ne povzročajo in ne povečujejo poplav

HE na Savi so načrtovane tako, da ne povečujejo poplavne ogroženosti prostora ob akumulacijskih bazenih ali ob reki dolvodno od zadnje stopnje v verigi. Prav zagotavljanje varnosti pred poplavami je ena izmed najpomembnejših zahtev, ki se jih upošteva pri načrtovanju, gradnji in obratovanju hidroelektrarn. Druga pomembna zahteva je, da obratovanje elektrarn ne spreminja velikosti pretokov dolvodno od zadnje stopnje v verigi, tako pri nizkih in srednjih kot pri visokih pretokih. Kolikor vode priteka v prvi pretočni akumulacijski bazen (PA), toliko jo v Savo mora spuščati zadnja elektrarna, HE Mokrice, ki bo »izravnavala« dnevno spreminjanje pretokov gorvodnih HE, povzročeno s proizvodnjo elektrike v konicah porabe, na njihovo naravno velikost. Vse ostale elektrarne v verigi svoje obratovanje, t.j. pretok in moč, lahko prilagajajo dnevnim potrebam v elektroenergetskem sistemu Slovenije.

Ko pretoki Save presežejo 500 m3/s, t.j. instalirani pretok HE v verigi, morajo elektrarne prevajati presežek vode z odpiranjem zapornic na prelivnih poljih. Takrat morajo vse elektrarne obratovati tako, da prevajajo pretok, ki je enak naravnemu. Kolikor vode priteče v posamezni bazen, t.i. pretočno akumulacijo, toliko je iz njega tudi odteče. Prostornina vode v PA se tako ne zmanjšuje in ne povečuje, ampak je praktično ves čas trajanja visokovodnega vala enaka. Pomembno je tudi dejstvo, da so prostornine zadržane vode v PA elektrarn (med 5 in 9 mio m3 pri elektrarnah od HE Vrhovo do HE Krško, ki so zgrajene v razmeroma ozki dolini, in 17 mio m3 pri HE Brežice) zanemarljivo majhne v primerjavi s količino vode, ki preteče ob stoletnem poplavnem valu Save (reda velikosti 0,5 mrd m3). Veriga zato ne more ne povečati in ne zmanjšati prostornine, t.j. celotne količine vode poplavnih valov, prav tako ne more povečati ali zmanjšati največjega pretoka, t.i. konice vala, ki ima pri valu s povratno dobo 100 let npr. v profilih HE Krško in HE Brežice 3750 m3/s. Sama veriga in njeno obratovanje sta namreč zasnovana tako, da se zapornice na prelivih ob naraščanju pretoka odpirajo enakomerno in postopoma ter sledijo vnaprej določenem protokolu, po katerem se vse zapornice popolnoma odprejo že pred prihodom največjega pretoka stoletnega vala. Ko so zapornice odprte, se skozi vse akumulacijske bazene vzpostavi prosti pretok vode, na katerega elektrarne ne morejo več vplivati, in zajezitev v PA praktično ni več. Veriga HE takrat deluje kot prosto tekoča reka brez možnosti zadrževanja vode.

Zaradi tega elektrarne ob nastopu konice vala ne morejo povzročiti povečanja pretoka in zvišanja gladine dolvodno od zadnje HE. Po drugi strani zaradi razmeroma majhnih prostornin v PA ni možno zadržati dovolj vode za zmanjšanje konice vala za preprečitev ali zmanjšanje poplave dolvodno od verige, tudi ob njihovi morebitni popolni predhodni praznitvi. Skratka, HE na spodnji Savi ne vplivajo na pojavnost visokih voda – ne na pogostost in ne na velikost pretokov. Prav tako HE na Savi, v nasprotju z nekaterimi trditvami, nimajo nikakršnega vpliva na poplavno varnost ob Krki, vključno s Kostanjevico.

Za razliko od gorvodnih HE, zgrajenih v razmeroma ozki dolini brez pomembnejših poplavnih območij, je bila situacija pri HE Brežice nekoliko bolj zahtevna. Njena PA je zgrajena v dokaj obsežnem poplavnem območju Krškega polja in Vrbine pri Brežicah, ki predstavlja velik naravni zadrževalnik (retenzijo) poplavnih voda. Če bi visoke vode Save utesnili med nasipe bazena, potem bi se pretoki dolvodno od elektrarne zaradi izgube učinka zadrževanja visoke vode v poplavnem območju povečali in s tem povzročili povečanje poplavne ogroženosti. Zato je ob nastopu visokih voda Save zagotovljeno iztekanje vode v zaledje nasipov PA. S tem je ohranjen učinek zadrževanja poplavne vode. Na desnem bregu se bo poplavna voda enostavno izlila čez breg, ki ni varovan z nasipi, na desnem pa z odpiranjem zapornic t.i. visokovodnega razbremenilnika. Del vode bo tako tekel skozi bazen in prelive elektrarne, del pa se bo razlil v poplavno, retenzijsko območje.

Slika 1: Visokovodni razbremenilnik pri HE Brežice

Zaradi načina obratovanja ob visokih vodah in relativno majhnih akumulacijskih bazenov se na Savi ne more zgoditi podobna situacija kot pri Dravi leta 2012, ko je prepozno in naglo spuščanje velikih količin vode iz visokogorskih akumulacij v Avstriji povzročilo zvišanje poplavnega vala in povečalo obseg poplav. Poleg tega je pravilno obratovanje HE na Savi in drugih vodotokih v Sloveniji ob pojavu velikih pretokov možno tudi zahvaljujoč dobremu sodelovanju s hidrološko službo ARSO, ki skrbi za zagotavljanje podatkov o trenutnem stanju pretokov na vodotokih z mrežo vodomernih postaj in za napovedi izrednih hidroloških razmer.

HE so varne pred naravnimi nesrečami

Ob načrtovanju HE na Savi je bil, tako kot pri vseh velikih pregradah, obravnavan še en pomemben vidik poplavne varnosti. To je ugotavljanje ogroženosti zaradi poplavljanja ob njihovi morebitni porušitvi.

Hidroelektrarne na Savi so že po svoji zasnovi zelo varne. Jezovne zgradbe so masivne betonske konstrukcije, ki se praktično ne morejo porušiti. Dimenzionirane so tako, da se pri t.i. projektnem potresu ne poškodujejo in lahko normalno obratujejo. Pri maksimalnem potresu so sicer dovoljene manjše poškodbe in deformacije, vendar te ne smejo ogrožati celovitosti in stabilnosti objektov. Zato je za izračun poplavnega vala, ki bi nastal ob porušitvi elektrarne in ga je v skladu z zakonodajo potrebno izdelati za vsako veliko pregrado, izbran teoretični primer hkratnega hitrega odpiranja ali porušitve vseh zapornic na prelivnih poljih. Simulacije za različne variante porušitve, vključno z zaporedno porušitvijo vseh HE v nizu, so pokazale, da bi bil obseg poplav zaradi praznitve PA manjši kot pri stoletnem naravnem pretoku Save.

Ob morebitni porušitvi nasipov PA, ki so dimenzionirani na potres po enakih principih kot jezovne zgradbe, bi bil val manjši, ker se ti ne morejo porušiti v hipu in bi praznjenje potekalo počasneje kot pri hipnem odpiranju zapornic.

Potencialno nevarnost za porušitev nasipov predstavlja njihovo prelivanje. Nasipi so namreč zgrajeni predvsem iz gramoza, ki ne zdrži daljše in močnejše erozijske obremenitve z vodnim tokom. Vendar je ta nevarnost zanemarljiva, ker so nasipi načrtovani tako, da jih ne prelije niti pretok Save z 10.000-letno povratno dobo. Nasipe HE Brežice, ki ima največji bazen in najvišje nasipe, ne bi prelilo niti ob nastopu t.i. največje verjetne poplave (The Probable Maximum Flood, PMF, je teoretično največja poplava, ki je posledica kombinacije najhujših meteoroloških in hidroloških razmer, ki bi se lahko zgodile na določenem območju). Višina nasipov je najmanj 1,5 m nad gladino vode v bazenu pri nizkih in srednjih pretokih Save. To je t.i. varnostna višina, ki se z naraščanjem pretoka Save in njene gladine sicer zmanjšuje, vendar vedno zagotavlja zadostno varnost pred preplavitvijo nasipa tudi pri ekstremno visokih pretokih.

Naslednja potencialna nevarnost za porušitev nasipov je erozija, ki bi jo povzročilo morebitno močno precejanje vode skozi nasipe ali njihovo podlago. Nasipi so tesnjeni z membrano, njihova podlaga pa z injekcijsko zaveso, s čimer je zmanjšano iztekanje vode iz bazena v zaledje. Popolna vodotesnost bazenov je težko dosegljiva, vendar ni niti potrebna niti racionalna. Iztekanje določene količine vode skozi in pod nasipi ne more povzročiti poškodb zaradi drenaž, izvedenih v in pod nasipih, s katerimi se to vodo kontrolirano zajame. Močnejše nenadzorovano precejanje vode bi lahko povzročilo izpiranje materiala iz nasipov ali podlage in tako povzročilo njihovo poškodbo, v skrajnem primeru tudi porušitev. Zato je na vseh HE postavljen sistem nadzora deformacij in pomikov nasipov ter precejanja vode iz akumulacijskih bazenov v zaledje, ki ga sestavljajo piezometri za spremljanje gladine podzemne vode, inklinometri in geodetske točke za meritve deformacij nasipov.

Pri HE Brežice so postavljeni tudi vodomeri za spremljanje količine vode v zalednih drenažnih kanalih, v tleh pod nasipi in v nasipih samih pa je vgrajen tudi sistem optičnih kablov, s katerim je možno v vsakem trenutku opazovati tok podzemne vode pod nasipi v njihovi celotni dolžini. Z meritvami pretokov v drenažnih kanalih ob nasipih bi se ugotovilo morebitno povečanje precejanja vode iz PA v zaledje. V primeru odstopanj meritev opazovanih parametrov od normalnih vrednostih bi se pristopilo k ugotavljanju vzrokov ter morebitni sanaciji, če bi le-ta bila potrebna. V skrajnem primeru bi bilo možno razmeroma hitro in varno znižati gladino v akumulacijskem bazenu in tako preprečiti morebitne poškodbe nasipov. Doslej za takšne aktivnosti ni bilo potrebe niti na enem nasipu oz. bazenu verige HE na Savi.

Zanesljivost obratovanja HE ob visokih vodah

Ključno vlogo pri prevajanju visokih voda skozi verigo imajo zapornice na prelivnih poljih jezovnih zgradb. Dvižni mehanizmi zapornic zato ne smejo ostati brez napajanja z električno energijo. Pri HE na spodnji Savi je pred morebitnim izpadom osnovnega napajanja z električno energijo poskrbljeno s štirimi rezervnimi neodvisnimi viri. Po informacijah obratovalcev doslej niti na eni HE še ni bilo treba uporabiti niti prvega izmed rezervnih virov elektrike za pogon zapornic.

Kaj pa v primeru remonta ali okvare? HE na spodnji Savi imajo po pet prelivnih polj z zapornicami. Že v zasnovi je predvideno, da za prevajanje voda, manjših od stoletnega pretoka, zadoščajo le 4 prelivna polja, eno je lahko zaprto. Kljub temu se remonti načrtujejo v letnem času z najmanjšo verjetnostjo pojava visokih voda, zato se doslej še ni zgodilo, da bi visokovodne valove morali obvladovati le s štirimi polji. Tudi sicer je na opremi zelo malo okvar. HE na spodnji Savi se lahko pohvalijo z visoko stopnjo zanesljivosti obratovanja, tako opreme prelivnih polj kot agregatov in druge opreme.

HE na spodnji Savi izboljšujejo poplavno varnost

Hidroelektrarne na spodnji Savi predstavljajo, tako kot vsi veliki objekti in posegi v prostoru, določena tveganja za okolje, ki se jih obvladuje s samo zasnovo tehničnih rešitev, obratovalnimi postopki in opazovanji kritičnih parametrov. V nasprotju s tveganji pa je toliko večji njihov prispevek k povečanju varnosti pred poplavami. Nasprotniki gradnje hidroelektrarn zanikajo njihovo vlogo pri zagotavljanju in izboljšanju poplavne varnosti in trdijo, da je zaščito pred poplavami možno zagotoviti tudi brez njih. To je v principu res, vendar prav tako ni možno zanikati pozitivnih vplivov hidroelektrarn na poplavno varnost, ki jih le z vodnogospodarskimi ukrepi sploh ni možno ali ni racionalno dosegati. Poleg tega obstajajo veliki sinergijski učinki pri sočasni gradnji hidroelektrarn in protipoplavnih zaščitnih ukrepov.

Tu je na prvem mestu izboljšanje hidravličnih razmer v PA, t.j. povečanje pretočnosti vodotoka in nižje gladine ob nastopu visokih voda v velikem delu bazena v primerjavi z naravno strugo. Izračuni, izvedeni na osnovi podatkov merilcev gladin v PA HE na spodnji Savi, so pokazali, da bi bile gladine ob nastopu stoletnega pretoka v zgornjih odsekih PA tudi za več kot en meter nižje kakor v času pred gradnjo HE, kar pomeni, da sta pogostost in obseg poplav manjša tudi na območjih, ki niso zaščitena s protipoplavnimi ukrepi (npr. kmetijska zemljišča, prometnice nižjega pomena ipd.). V nadaljevanju je to prikazano na primeru HE Brežice.

Poleg tega, da je že danes zaradi tega vpliva varnost pred poplavami večja, nižja gladina zagotavlja tudi rezervo, potrebno za kompenziranje povečanja pretokov ob visokih vodah, ki je posledica podnebnih sprememb. Za ilustracijo: ob začetku načrtovanja verige HE je bil v profilu HE Brežice pretok s stoletno povratno dobo 3290 m3/s, po novejših podatkih ARSO-a se je povečal na 3750 m3/s (za približno 14%). Ob nadaljevanju trenda povečanja visokih pretokov vodotokov bo v prihodnosti treba zvišati večino obstoječih protipoplavnih zaščit v Sloveniji. V območju verige HE na Savi to, zahvaljujoč pozitivnemu vplivu akumulacijskih bazenov, ne bo potrebno oz. bo potrebno izvesti bistveno pozneje.

Poglobitve dna struge dolvodno od HE so poleg izboljšanja energetskih učinkov zaradi večjega izkoristljivega padca prinesle tudi dodatno znižanje gladine Save pri visokih pretokih, zato sta se tik pod HE zmanjšala pogostost in obseg poplav, ponekod je bilo možno znižati višino zaščitnih ukrepov. Npr. zid za zaščito starega mestnega jedra Krškega bi brez HE Krško za doseganje enake varnosti moral biti višji za približno 60 cm, kar bi bilo dokaj neugodno. Poglobitev dna dolvodno od HE Brežice nekoliko izboljšuje poplavno varnost avtoceste, pri kateri pred gradnjo HE praktično ni bilo več varnostne višine nad gladino stoletne vode (polna varnost bi bila dosežena po izgradnji HE Mokrice).

V poplavnem območju Krškega polja in brežiške Vrbine se bosta zaradi ureditev HE Brežice in njihovih vplivov na hidravlični režim zmanjšala pogostost in obseg poplav. Pred gradnjo HE je Sava v tem območju začela poplavljati pri pretokih 1000-2000 m3/s, v današnjem stanju pa šele pri 2000-2900 m3/s.

Spodnja slika prikazuje obseg poplav pri pretoku Save Q100+5% pred in po izgradnji HE Brežice.

Slika 2: Območje poplav pred in po izgradnji HE Brežice pri Q = 3960 m3/s (modro je območje poplav po izgradnji, zeleno je območje, v katerem poplav pri tem pretoku ne bo več – povzeto po poročilu »Izvedba hibridnih hidravličnih modelov za območje spodnje vode HE Krško, območje HE Brežice in območje HE Mokrice«, IHR, FGG in IBE, 2012)

Izboljšanje razmer ob poplavah je kljub zmanjšanju velikosti poplavnega območja gorvodno od Brežic doseženo brez povečanja največjega pretoka, t.j. konice poplavnega vala dolvodno od HE, zadrževalni učinki poplavnega območja so ohranjeni.

Opisani pozitivni vplivi HE na Savi so podobni učinkom aktivnih protipoplavnih ukrepov, kot so visokovodni zadrževalniki oz. retenzije. HE sicer ne zmanjšujejo pretokov Save ob visokovodnih valovih, kot bi jih zadrževalniki, ampak znižujejo gladino, kar ima z vidika varovanja pred poplavami enak učinek (manjši obseg poplav in manjša škoda). Za podoben učinek na višino gladine v poplavno ogroženih območjih, kot ga imajo HE na Savi, bi v povodju morali zgraditi večje število visokovodnih zadrževalnikov s skupno prostornino, merjeno v desetinah milijonov m3, kar je tema, ki se ji v ne tako daljni prihodnosti verjetno ne bo možno izogniti.

Sinergije med HE in protipoplavno zaščito

Izvedba protipoplavnih zaščit v sklopu ali skupaj s HE ima več pozitivnih učinkov tako na varnost kot na vplive na okolje in stroške izvedbe. V nadaljevanju je na primeru HE na spodnji Savi navedenih nekaj najpomembnejših.

Zaradi HE se je povečala pretočnost struge Save, kar je povzročilo znižanje gladine ob velikih pretokih glede na stanje brez HE. S tem se je zmanjšala poplavna ogroženost prostora ob zajezitvah. Ponekod je zaradi gradnje HE možno pred poplavami zavarovati območja, ki jih sicer sploh ne bi bilo možno.

Nižja gladina ob visoki vodi omogoča znižanje in zmanjšanje obsega potrebnih protipoplavnih ureditev, glede na stanje brez HE. Zaradi zmanjšanja obsega in pogostosti poplav na območjih, ki niso zavarovana z visokovodnimi ukrepi, so se izboljšale razmere za rabo večinoma kmetijskih zemljišč. Izboljšane so tudi življenjske razmere divjadi, ki jih poplave ogrožajo na manjših območjih in manj pogosto. Vpliv gradnje visokovodnih nasipov na okolje je v primerjavi z izvedbo brez HE manjši, ker ni bilo potrebno odpirati novih nahajališč materiala za izvedbo (material je bil pridobljen iz potopljenega območja PA), poleg tega so se zaradi krajših razdalj zmanjšali vplivi transportov na okolje.

Zaradi manjše višine in obsega protipoplavnih ukrepov so nižji tudi stroški njihove izvedbe. Poleg tega praktično ni stroškov dobave materiala za visokovodne nasipe, ker se material za njihovo gradnjo pridobi v območju izvedbe HE. Tudi transportne razdalje od izkopa do mesta vgradnje so manjše, kar dodatno znižuje stroške izvedbe v primerjavi z nasipi brez HE.

V sklopu financiranje gradnje HE, ki se izvaja iz različnih virov, se vodnogospodarske ureditve praviloma financirajo iz vodnega sklada. S plačilom vodnega prispevka, koncesnine, davkov in drugih plačil v proračune občin in države HE same večkratno povrnejo investicijo v visokovodne zaščite (in še v marsikatero drugo ureditev). Sredstva, vrnjena v vodni sklad, omogočajo izvedbo vodnogospodarskih, med njimi tudi protipoplavnih ureditev na drugih vodotokih. Skratka, protipoplavni ukrepi, izvedeni v sklopu gradnje HE, predstavljajo bistveno manjši strošek, kot če bi bili izvedeni brez njih.

Vpliv HE Mokrice na poplavno varnost

Načrtovana HE Mokrice bo imela, tako kot gorvodne elektrarne, veliko vlogo pri zagotavljanju poplavne varnosti v svojem vplivnem območju. Posebej je treba omeniti učinke, ki jih brez nje praktično ni možno zagotoviti.

Prvi je zagotovitev poplavne varnosti celotnega Čateškega polja. Območje kraja Čatež in Term Čatež je danes zaščiteno proti poplavam z visokovodnim nasipom, vendar je večina Čateškega polja nezavarovana. To so predvsem kmetijske površine in tudi območje potencialne širitve Term Čatež. Poplavljanja Čateškega polja ni možno preprečiti s podaljšanjem obstoječega nasipa do avtoceste, ker bi bila s tem izgubljena retenzijska prostornina in zmanjšana naravna sposobnost zniževanja poplavnega vala, kar zakonodaja prepoveduje. Ker širitev Term v poplavno območje ni možna, bi bilo potrebno poplavno varnost sedanjega območja Term in območja njihove širitve zagotoviti z dodatnimi protipoplavnimi ukrepi, izgubljeno retenzijsko prostornino pa nadomestiti. Zaradi hidravličnih učinkov gradnje HE Mokrice bo možno ožino zapreti in Čateško polje v celoti obvarovati pred poplavami, brez vpliva na velikost pretokov poplavnih valov.

Slika 3: Območje stoletnih poplav na Čateškem polju (rdeče – obstoječi visokovodni nasipi; vijoličasto – nasipi HE Mokrice; modro - območje stoletnih poplav; zeleno – območje, ki po izgradnji HE Mokrice ne bo več poplavljeno) (obseg poplav, povzet po poročilu »Izvedba hibridnih hidravličnih modelov za območje spodnje vode HE Krško, območje HE Brežice in območje HE Mokrice«, IHR, FGG in IBE, 2012).

Drugi učinek je zmanjšanje pogostosti poplav. Za ohranjanje zadrževalnega učinka poplavne ravnice na levem bregu Save pri krajih Mihalovec in Loče bo treba, enako kot pri HE Brežice, del visokih voda izpuščati iz zajezitve z odpiranjem zapornic visokovodnega razbremenilnika. Iz rezultatov hidravličnega hibridnega modela (FGG, februar 2012) sledi, da se bo po gradnji HE Mokrice poplavna varnost na tem območju v prihodnje povečala, saj se bo odpiranje razbremenilnika in poplavljanje začelo šele pri pretoku 3130 m3/s (20-letna visoka voda). V današnjem stanju Sava začenja poplavljati že pri precej nižjih pretokih, zato se bo pogostost poplav na tem območju zmanjšala.

Naslednji, najpomembnejši učinek je dokončno zavarovanje krajev ob Krki, Krške vasi in Velikih Malenc. Poplave na tem območju ne povzroča Krka, ampak Sava, ki ob velikih pretokih zajezi Krko v njenem izlivnem odseku. Ko Sava poplavi Krško polje, se v poplavnem območju med Savo in avtocesto ustvari vodni tok, ki se izliva direktno v Krko dolvodno od avtocestnega mostu in tako onemogoča njen odtok v Savo. Gladina se zato v strugi Krke dvigne, kar povzroča poplave v gorvodnih območjih ob reki v dolžini nekaj kilometrov. V času gradnje HE Brežice so bile Krška vas in Velike Malence zaščitene s protipoplavnimi ukrepi, vendar so pri tem upoštevane gladine visokih voda po izgradnji HE Mokrice, ki bodo pri stoletnem pretoku Save nižje za 1,2 -1,4 m glede na današnje stanje. Brez HE Mokrice varovalni zidovi in nasipi zato ne zagotavljajo ustrezne poplavne varnosti. Zaščite bi morale biti višje, kar je za prebivalce Krške vasi in Velikih Malenc nesprejemljivo.

Slika 4 in 5: Protipoplavni zid v Krški vasi z dostopom v strugo Krke, ki se ga ob nastopu visokih voda zapre z demontažno pregrado (levo) in simulacija 1,4 m višjega zidu v primeru opustitve gradnje HE Mokrice (desno) (Vir: HE Mokrice, Študija variant, IBE 2020)

Za znižanje gladine Save ob visokih vodah in s tem tudi Krke na območju sotočja in gorvodno so v sklopu gradnje HE Mokrice predvideni trije ukrepi:

Poglobitev struge Save v dolžini približno 3 km dolvodno od HE Brežice (poglobitev gorvodno od sotočja s Krko je že izvedena ob izgradnji HE Brežice).
Povečanje pretočnosti Save skozi akumulacijski bazen HE Mokrice zaradi zmanjšanja hidravlične hrapavosti in s povečanjem pretočnega profila, kar bo doseženo z razširitvijo sedanje struge Save. Zemljina za nasipe akumulacijskega bazena in visokovodne nasipe pri Ločah, Mihalovcu in Rigoncah bo namreč pridobljena z območja bazena.
Izvedba ločilnega nasipa ob Krki, ki bo preprečil izlivanje poplavne vode Save v Krko in jo preusmeril direktno v strugo Save dolvodno od HE Brežice, s čem se bo dodatno zmanjšal vpliv Save na Krko.

Z opustitvijo kateregakoli izmed navedenih ukrepov ustrezne varnosti pred poplavami ne bi bilo možno zagotoviti. Njihova izvedba je namreč medsebojno pogojena: ločilnega nasipa ob Krki se ne sme izvesti brez poglobitve Save in brez akumulacije, ker bi to povzročilo dvig gladine poplavne vode v ravnici ob avtocesti, ki že danes nima ustrezne varnosti nad gladino Save pri Q100. Torej brez HE Mokrice ni racionalne in za prebivalce krajev ob Krki sprejemljive protipoplavne zaščite.

Zaradi znižanja gladine v Savi se bo znižala tudi gladina v poplavnem območju med nasipoma HE in avtoceste, kar bo zagotovilo zadostno poplavno varnost avtoceste v odseku ob brežiški akumulaciji.

Hidroelektrarne, zgrajene na reki Savi, vključno z načrtovano HE Mokrice, ne samo, da poplavno ne ogrožajo prostora ob Savi in širše, ampak nasprotno, imajo tudi velike pozitivne vplive na poplavno varnost, ki je brez HE realno ni možno zagotoviti. Poleg tega ni mogoče spregledati velikih sinergijskih učinkov skupne izvedbe protipoplavnih ureditev in hidroelektrarn.

Dipl. ing. Krešimir Kvaternik, nekdanji direktor projektov na IBE, d.d.