Izboljšava vode reke Save skozi čas

13 Apr, 2022
Izboljšava vode reke Save skozi čas

Sava, najdaljša slovenska reka, ima že od nekdaj velik pomen za ljudi, ki sobivamo z njo. V preteklosti je igrala pomembno vlogo v rečnem prometu, danes pa predstavlja velik energetski in okoljski potencial, ki še močno obeta. Ponuja številne možnosti za razvoj gospodarskih, turističnih in športnih dejavnosti, regionalnega povezovanja ter prispeva k boljši kvaliteti življenja prebivalcev ob njej in širše.

Še v 90. letih prejšnjega stoletja je spadala med najbolj onesnažene reke v Sloveniji. Zaradi komunalnih in industrijskih odpadnih vod je vsebovala predvsem čezmerne količine organskih snovi in težkih kovin. Z rastjo okoljske ozaveščenosti, gradnjo čistilnih naprav ter načrtnim spremljanjem kakovosti vode pa se njeno stanje postopoma izboljšuje.

PROGRAMI SPREMLJANJA KAKOVOSTI REK V SLOVENIJI SKOZI ČAS

Kakovost površinskih voda, ARSO (1996-2002)

Z monitoringom oziroma spremljanjem stanja površinskih vod je Slovenija začela v sredini 90. letih prejšnjega stoletja. Monitoring je temeljil na tujih predpisih, smernicah in priporočilih. Kakovost rek po Sloveniji se je ocenjevala na t. i. kombiniran pristop, saj je bila skupna ocena kakovosti podana na podlagi osnovnih fizikalno-kemijskih analiz, analiz težkih kovin, organskih makropolutantov, mikrobioloških in saprobioloških analiz. Osnovne fizikalno – kemijske analize so med drugim vključevale vsebnost kisika, kemijsko in biokemijsko potrebo po kisiku, vsebnost fenolnih snovi, dušikovih spojin, detergentov in mineralnih olj. Težke kovine so zajemale živo srebro, cink, krom, svinec, kadmij, nikelj in baker. Organske makropolutante so predstavljali poliklorirani bifenili, fenolne spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki, pesticidi, adsorbljivi organski halogeni ter ekstrahirani organsko vezani halogeni. Na osnovi rezultatov naštetih analiz se je določila skupna ocena kakovosti reke na vsakem merilnem mestu za določeno leto. Izvedla se je razvrstitev enega izmed štirih kakovostnih razredov, z oznakami 1 – 4., pri čemer je 1. kakovostni razred najboljši. V 1. kakovostni razred, ki označuje vodotoke, ki so neobremenjeni do zelo malo obremenjeni, so tako uvrščeni na primer izvir Save Dolinke, izvir Soče, Hubelj (izvirni del), nekatere manjše rečice v Posočju in zgornji tok Kolpe. Slabo kemijsko stanje pa je zaznati npr. v Muri, Lendavi, Dravinji, Pesnici in Sotli.

Tovrstno vrednotenje se je izvajalo od leta 1996 do 2002. (1)

V naslednjih letih se je namesto t. i. kombiniranega pristopa pričelo z obsežnejšim in ločenim vrednotenjem ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda. V skladu s tem sta obe navedeni stanji v nadaljevanju predstavljeni ločeno.  

Kemijsko stanje, ARSO (2002-)

Leta 2002 je bila sprejeta Uredba o kemijskem stanju površinskih voda. Ta je za določanje kemijskega stanja rek predpisala spremljanje različnih parametrov za površinske vode. Prva skupina so bili splošni fizikalno-kemijski parametri, ki so med drugim vključevali temperaturo vode, vsebnost kisika, električno prevodnost, kemijsko in biokemijsko potrebo po kisiku, vsebnosti hranil v vodi in trdoto vode. Naslednja skupina so bili prednostni parametri kemijskega stanja, ki so vključevali kadmij, živo srebro, fitofarmacevtska sredstva in določena industrijska onesnaževala skupin. Zadnja skupina se je imenovala indikativni parametri. Ta je zajemala druge težke kovine in fitofarmacevtska sredstva, mineralna olja, detergente, fenolne snovi  ter še nekatera dodatna industrijska onesnaževala. Kemijsko stanje rek se je na vsakem merilnem mestu (vodnem telesu) za posamezno leto določalo na podlagi izračuna letne povprečne vrednosti predstavljenih parametrov ter nato primerjave s predpisanimi mejnimi vrednostmi. Kemijsko stanje vodnih teles je bilo lahko dobro ali slabo. Tovrstno vrednotenje se je izvajalo od leta 2002 do 2008. (2), (3), (4)

V začetku leta 2009 je Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda nadomestila Uredba o stanju površinskih voda. V naslednjih letih (2010, 2013 in 2016) je bila uredba trikrat dopolnjena z vsebinami, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda. Na podlagi vseh sprememb se danes kemijsko stanje rek po Sloveniji spremlja na podlagi analiz prednostnih in prednostno nevarnih snovi v vodi, v telesih rib ter v nanosih, kjer se ugotavlja dolgoročne trende onesnaževal. Prednostne in prednostne nevarne snovi med drugim vključujejo težke kovine, fitofarmacevtska sredstva in obstojna organska onesnaževala. (5)

Ekološko stanje, ARSO (2002-)

Na podlagi Vodne direktive je Slovenija od leta 2002 začela prehajati na ločeno spremljanje ekološkega stanja površinskih voda. Dejansko se je s celovitim tovrstnim vrednotenjem pričelo v letu 2009, ko je bila tudi sprejeta Uredba o stanju površinskih voda. Uredba je bila v naslednjih letih trikrat dopolnjena, vendar spremembe na način vrednotenja ekološkega stanja rek niso bistveno vplivale. Vrednotenje ekološkega stanja rek, kot se izvaja še danes, poteka na podlagi spremljanja bioloških elementov kakovosti, hidromorfoloških elementov, kemijskih in fizikalno-kemijskih elementov. Biološki elementi kakovosti v tem primeru zajemajo analize sestave in številčnosti vodnega rastlinstva, bentoških nevretenčarjev in rib. Kemijski in fizikalno-kemijski elementi v tem primeru zajemajo splošne fizikalno-kemijske elemente (med drugim kisikove razmere, slanost, stanje hranil) in posebna onesnaževala (prepoznana sintetična in nesintetična onesnaževala kot npr. mineralna olja, težke kovine in poliklorirani bifenili – PCB). Samo vrednotenje ekološkega stanja poteka na t. i. način »slabši določi stanje«, kar pomeni, da je končna ocena ekološkega stanja najslabša ocena, ki je določena s posameznim prej naštetim elementom kakovosti. (5), (6), (9)

Program monitoringa stanja površinskih voda družbe HESS (2012-)

Do sedaj smo govorili o državnem monitoringu stanja površinskih voda, ki ga izvaja Agencija RS za okolje. V družbi HESS prav tako letno izvajamo monitoring stanja površinskih voda v pretočnih akumulacijah HE Boštanj, HE Arto – Blanca, HE Krško in HE Brežice, skladno z določili okoljevarstvenih soglasij posamezne HE, poročil o vplivih na okolje posamezne HE, navodil za obratovanje in vzdrževanje posameznih HE ter z upoštevanjem določil slovenske zakonodaje s področja monitoringa stanja površinskih voda. Sam obseg oz. program monitoringa se je glede na prej navedene zahteve v več kot desetih letih od pričetka izvajanja večkrat spremenil. Z letom 2017 smo program monitoringa stanja površinska voda poskusili smiselno poenotiti med posameznimi pretočnimi akumulacijami in uskladiti z zahtevami zakonodaje. Z letom 2022 smo dosegli, da je program monitoringa stanja površinskih voda skladen z zahtevami slovenske zakonodaje. Tako sedanji predmetni monitoring obsega vrednotenje kemijskega stanja pretočnih akumulacij na podlagi analiz vsebnosti onesnaževal v vodi, telesih rib ter v nanosih ter vrednotenje ekološkega stanja na podlagi bioloških elementov kakovosti, splošnih fizikalno-kemijskih elementov in posebnih onesnaževal. Izvajajo se še nekateri dodatni parametri, ki sicer niso zahtevani s predmetno zakonodajo, skladno s priporočilom Agencije RS za okolje. Zaradi verodostojnosti ugotovljenih rezultatov  navedenega monitoringa ne izvajamo sami, temveč ga  izvajajo za to pooblaščene strokovne institucije z usposobljenimi strokovnjaki in akreditiranimi postopki vzorčenja, meritev in laboratorijskih analiz.

REZULTATI MONITORINGA STANJA POVRŠINSKIH VODA

Kombinirani pristop (1996-2002)

V času od 1996 do 2002, ko je Slovenija za vrednotenje kakovosti površinske vode uporabljala prej omenjeni kombiniran pristop, se je spodnja Sava vzorčila na štirih mestih, in sicer pri Radečah, Boštanju, Brežicah in pri Jesenicah na Dolenjskem. Sava je v tem obdobju in na teh lokacijah dosegala rezultate od 2.-3. do 3.-4. kakovostnega razreda. Izboljšanje je opaziti na vzorčnem mestu Brežice, kjer je Sava v prvih letih dosegala 3.-4. kakovostni razred, v nadaljnjih letih pa 3. kakovostni razred. Na drugih vzorčnih mestih v omenjenem obdobju ni bilo bistvenih sprememb. Najboljši rezultati so bili ugotovljeni na vzorčnem mestu HE Boštanj, kjer je v obravnavanem obdobju prevladoval 2.-3. kakovosti razred.(1) 

Vmesno obdobje (kemijsko stanje)

V času od 2002 do 2006 se je kemijsko stanje rek v Sloveniji vrednotilo na podlagi takrat veljavne Uredbe o kemijskem stanju površinskih voda. Podobno kot v primeru vrednotenja s kombiniranim pristopom, ki je opisan v prejšnjem poglavju, se je spodnja Sava vzorčila na štirih mestih, in sicer pri Radečah, Boštanju, Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem. Na gorvodnih dveh mestih (Radeče, Boštanj) je bilo v obravnavanem obdobju vedno ugotovljeno dobro kemijsko stanje. Na dolvodnih dveh mestih (Brežice, Jesenice na Dolenjskem) pa je bilo vedno ugotovljeno slabo kemijsko stanje. V prvih letih obravnavanega obdobja je predpisane mejne vrednosti na teh vzorčnih mestih presegalo več parametrov, in sicer organsko vezani halogeni, sposobni adsorpcije, atrazin, metolaklor, fenolne snovi ter kadmij in živo srebro v sedimentu. V nadaljnjih letih pa sta mejne vrednosti na teh vzorčnih mestih presegala le dva parametra - parametra organsko vezani halogeni, sposobni adsorpcije, ter fenolne snovi. (9)

Vmesno obdobje (ekološko stanje)

V času od 2002 do 2006 so bile metodologije za ocenjevanje ekološkega stanja v skladu z Vodno direktivo še v pripravi. V tem času se je vrednotilo biološko kakovost vodotokov na podlagi saprobnega indeksa, ki pokaže predvsem organsko obremenitev v vodotoku. Saprobni indeks pa se je pridobil na podlagi analize življenjske združbe bentoških nevretenčarjev in fitobentosa. Glede na vrednost saprobnega indeksa se je vodotok na posameznem vzorčnem mestu uvrstil v enega od štirih kakovostnih razredov oziroma v tri prehodne kakovostne razrede. Spodnja Sava se je v tem obdobju vzorčila na dveh mestih, in sicer pri Boštanju in pri Brežicah. Rezultati, ki so nam na voljo, kažejo, da je bila reka Sava v letu 2005 na obeh prej omenjenih vzorčnih mestih v 2. kakovostnem razredu, kar pomeni, da je bila glede na saprobno stopnjo zmerno obremenjena. (9)

Ekološko stanje, ARSO (2009-2019)

Glede na obstoječe in primerljive rezultate državnega monitoringa se ekološko stanje spodnje Save izboljšuje skozi čas. Prvo vodno telo spodnje Save v dolvodni smeri se imenuje »MPVT Sava Vrhovo – Boštanj«. To vodno telo pokriva odsek Save od izliva Savinje v Savo pri Zidanem mostu do izliva Mirne pri Sevnici. Med drugim zajema celotno območje akumulacije HE Vrhovo in pretočne akumulacije HE Boštanj. V obdobju od 2009 do 2019 je bilo ekološko stanje na tem odseku Save slabo zaradi indeksov, ki vrednotijo organsko obremenjenost in hidromorfološko spremenjenosti vodotokov. V omenjenem obdobju je na tem odseku Save prišlo do sprememb pri rezultatih splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti. V zadnjih letih je parameter BPK5, ki vrednoti organsko obremenitev vodotokov, dosegel dobro stanje namesto zelo dobrega kot v preteklih letih. Parameter celotni fosfor, ki vrednoti obremenitev vodotoka s hranilnimi snovmi, pa je dosegel zelo dobro stanje v primerjavi z dobrim stanjem, ki ga je dosegal v preteklih letih. 

Naslednje vodno telo spodnje Save v dolvodni smeri se imenuje »VT Sava Boštanj Krško«. To vodno telo pokriva odsek Save od izliva Mirne pri Sevnici do območja jezovne zgradbe HE Krško. Med drugim zajema pretočno akumulacijo HE Arto-Blanca in HE Krško. V obdobju od 2009 do 2019 je bilo ekološko stanje na tem odseku Save zmerno zaradi slabših rezultatov več različnih elementov kakovosti ekološkega stanja. Sicer je z leti prišlo do izboljšanja določenih tovrstnih rezultatov. Rezultati indeksa za vrednotenje organske obremenjenosti in obremenjenosti vodotoka s hranilnimi snovmi so v zadnjih letih dosegla dobro ali zelo dobro stanje, in ne več zmerno stanje. Po drugi strani pa se je rezultat indeksa, ki vrednoti hidromorfološko spremenjenost vodotoka, v zadnjih letih poslabšal iz dobrega na zmerno. Poslabšanje je mogoče opaziti tudi pri rezultatih že omenjenega parametra BPK5, ki v zadnjih letih dosega dobro stanje namesto zelo dobrega.

Naslednje vodno telo se imenuje »VT Sava Krško Vrbina«. To vodno telo pokriva odsek Save od območja jezovne zgradbe HE Krško do območja bodoče jezovne zgradbe HE Mokrice. Med drugim zajema obstoječo pretočno akumulacijo HE Brežice in bodočo pretočno akumulacijo HE Mokrice. V obdobju 2009 do 2019 je bilo ekološko stanje na tem odseku Save dobro. Z leti so se izboljšali rezultati posebnih onesnaževal – v zadnjih letih dosegajo kriterije za zelo dobro stanje in ne več zgolj dobro. Prišlo pa je do poslabšanja pri rezultatih indeksa, ki vrednoti obremenjenost vodotokov s hranilnimi snovmi, in sicer iz zelo dobrega do dobrega.

Zadnje vodno telo spodnje Save se imenuje »VT Sava mejni odsek«. To vodno telo pokriva območje od bodoče jezovne zgradbe HE Mokrice do odseka Save, ki si ga delita Slovenija in Hrvaška. V obdobju od 2009 do 2019 je bilo ekološko stanje na tem odseku dobro. Z leti je prišlo do izboljšanja rezultatov več elementov kakovosti. Rezultati indeksov, ki vrednotijo organsko obremenjenost in obremenjenost vodotoka s hranilnimi snovmi, v zadnjih letih dosegajo zelo dobro stanje, namesto zgolj dobrega. Enako velja za parameter nitrat, ki vrednoti obremenitev vodotokov s hranilnimi snovmi, ter rezultate prej omenjenih posebnih onesnaževal. (7)

Kemijsko stanje, ARSO (2014-2019)

Glede na obstoječe in primerljive rezultate državnega monitoringa je kemijsko stanje spodnje Save dobro. Rezultati analiz površinske vode na vseh vodnih telesih spodnje Save dosegajo dobro kemijsko stanje. Rezultati analiz v telesih rib na vseh vodnih telesih spodnje Save pa ob neupoštevanju rezultatov parametrov skupine splošno prisotnih onesnaževal prav tako dosegajo dobro kemijsko stanje. Obstojna organska onesnaževala so snovi, ki so v okolju dolgo obstojne, se prenašajo na velike razdalje in se bioakumulirajo po prehranjevalni verigi živali in ljudi.  Med obstojnimi organskimi onesnaževali na spodnji Savi in nasploh v Sloveniji predstavljata problem parametra živo srebro in bromirani difeniletri (BDE). Prisotnost teh onesnaževal je posledica globalnega onesnaževanja, zato je potrebno ukrepe za izboljšanje stanja nasloviti globalno, sicer izboljšanja stanja ni pričakovati.(8)

Monitoring stanja površinskih voda družbe HESS

Rezultati programa monitoring stanja površinskih voda družbe HESS sovpadajo s predstavljenimi rezultati državnega monitoringa. Večkrat se zgodi, da je v skladu s predhodno opisanim načinom vrednotenja »slabši določi stanje«, ekološko stanje pretočnih akumulacij zmerno ali slabo. To se zgodi predvsem zaradi rezultatov indeksa, ki vrednoti hidromorfološko spremenjenost vodotokov. Zmerno stanje pa je prav tako lahko posledica rezultatov indeksa, ki vrednoti saprobno ali trofično stanje vodotoka, občasno pa tudi zaradi parametra BPK5, ki vrednoti organsko obremenitev vodotoka. Tudi pri kemijskem stanju so določena odstopanja od dobrega stanja. Ker izvajamo tovrstna vzorčenja pogosto in v vseh pretočnih akumulacijah, večkrat zaznamo preseganja mejnih vrednosti, ki so lahko posledica onesnaževanja reke Save. Zaradi tega smo večkrat zaznali preseganje predpisanih mejnih vrednosti za živo srebro, svinec in kadmij.

Potrebno se je zavedati, da je izvor bistvenih onesnaževal v Savi nemogoče natančno določiti. Kljub temu, da hidroelektrarne nimajo izpustov v vode in niso vir obremenjevanja ali onesnaževanja voda, pojave onesnaževal vseeno podrobno spremljamo in o ugotovitvah obveščamo pristojne državne službe. Dejstvo pa je, da ne bo prišlo do bistvenega premika, dokler se ne poveča širša – lokalna in globalna - okoljska osveščenost ljudi, ki je glavni vzrok za trenutno stanje, ki se lahko izboljša.

Slika 1: Tabela ARSO, Ekološko stanje reke Save na odseku Krško - Vrbina

 

LITERATURA

(1) ARSO. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2002. September 2004.

(2) Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02, 41/04 in 14/09).

(3) ARSO. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2005. Julij, 2007.

(4) ARSO. Ocena ekološkega in kemijskega stanja voda v Sloveniji za obdobje 2006 do 2008, december 2010.

(5) Uredba o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16).

(6) ARSO. Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010. Januar 2012.

(7) Dopolnjeno poročilo o vplivih na okolje za HE Mokrice, Zvezek 4. HSE Invest d.o.o. April 2021.

(8) Ocena kemijskega stanja voda za Načrt upravljanja 2022-2027, Ocena za obdobje 2014-2019, januar 2021.

(9) ARSO. Kakovost voda v Sloveniji. Marec 2008.