Kemijske analize potrdile: Material iz Save pri HE Boštanj nima nevarnih lastnosti in je primeren za nasipavanje kmetijskih ter stavbnih zemljišč

Konec lanskega aprila smo pisali o urejanju zaliva Orehovo. Takrat smo za testiranje različnih tehnologij in pristopov k ravnanju z nanosi (t.i. sedimenti) izvedli pilotni projekt. Za lokacijo smo izbrali zaliv pri naselju Orehovo ob pretočni akumulaciji HE Boštanj, najstarejši hidroelektrarni v upravljanju družbe HESS. V zalivu se nahaja tudi pristan, ki ga lokalni prebivalci in ribiči koristijo za priveze čolnov. Želja, da bi se v njem še naprej ohranjal ekološki potencial in izvajale lokalne rekreacijske ter turistične dejavnosti, nas je še dodatno vzpodbudila, da smo pilotni projekt izvedli prav v omenjenem zalivu.

Po zaključku lanskoletnih del redno spremljamo stanje zaliva in odstranjenega materiala na obali. Ugotovitve glede hitrosti razrasti, razvoja ekosistema in možnost pojava tujerodnih vrst bodo namreč eden izmed pomembnih ciljev projekta, ki bodo skupaj z drugimi rezultati omogočile optimalno ravnanje z nanosi na drugih lokacijah vzdolž pretočnih akumulacij v upravljanju družbe HESS.

Posebno področje je ugotavljanje kemijskega stanja nanosa, ki pogojuje nadaljnje možnosti uporabe analiziranega materiala. Za proučitev vsebnosti kemijskih snovi in možnosti rabe materiala z vidika različnih zakonov je decembra in januarja pristojno podjetje analiziralo material in proučilo možne rabe. Ugotovitve analize so zelo spodbudne. Poročilo preiskav navaja, da nanos iz reke Save »nima nevarnih lastnosti«. Še več, material izpolnjuje vse pogoje glede primernosti za nasipavanje kmetijskih ali stavbnih zemljišč.

Podatek s tehničnega vidika tako odpira različne možnosti glede uporabe nanosa. Material iz reke namreč dosega visoko vsebnost organskih snovi ter veliko sposobnost absorpcije vode. Zaradi tega je izredno rodoviten, z visoko vsebnostjo vode pa nudi rastlinam napajanje tudi v sušnem obdobju, saj se ne le počasneje izsuši, temveč pred izsuševanjem varuje tudi nižje ležeče plasti zemlje. To smo v praksi zaznali že lani, v času enega izmed najbolj sušnih poletij v zgodovini. Kljub pomanjkanju vode je na območju odlaganja materiala ob zalivu Orehovo rastlinje hitro in bogato uspevalo povsod, kjer se je odložil material iz reke Save, kot je razvidno iz zgornje slike. V ospredju je vidna suha zemljina, kakršna se nahaja na vseh kmetijskih površinah v okolici, v ozadju pa material, odvzet iz zaliva Orehovo, ki je popolnoma zaraščen in tudi v poletnih mesecih vlažen.

Leva slika prikazuje območje po zaključku del, desna pa bujno razrast štiri mesece kasneje.

Tehnični vidik je zgolj eden izmed pogojev za uporabo materiala. Izpeljati je potrebno tudi administrativne postopke, za katere zaenkrat s strani pristojnih inštitucij še ni pravega razumevanja. Material iz reke se namreč z zakonskega vidika klasificira kot odpadek. Spomnimo, da so prednosti rodovitnih nanosov in bogate pridelke ob rekah Nil, Evfrat in Tigris že pred 3.000 leti spretno izkoriščale prve visoko razvite civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji. A tedanjih kmetovalcev verjetno niso pestile današnje birokratske ovire.