Kvaliteta površinske vode v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn na spodnji Savi
Na posameznih družbenih omrežjih in medijih vsake toliko zasledimo kakšen komentar oziroma objavo o organski obremenjenosti, zmanjševanju kisika in nasploh o slabšanju kvalitete površinske vode v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn (HE). Vse to naj bi bilo posledica izgradnje hidroelektrarn. Pa je res tako?
Kvaliteta vode se vseskozi in povsod spreminja in je odvisna od različnih dejavnikov. Za potrebe spremljanja le-te v družbi HESS na področju akumulacijskih bazenov na spodnji Savi skladno z upravnimi dovoljenji in zakonodajo v okviru monitoringa stanja površinskih voda akreditirani izvajalci izvajajo različne meritve in analize. V nadaljevanju si oglejmo, od česa vse je odvisna kvaliteta površinske vode v akumulacijskih bazenih, na kakšen način se izvajajo monitoringi stanja površinskih voda in kakšne so ugotovitve izvedenih monitoringov na območju zgrajenih HE na spodnji Savi, od Boštanja do Brežic.
Na kvaliteto površinske vode vpliva več dejavnikov
Na kvaliteto površinske vode v akumulacijskih bazenih HE vpliva več dejavnikov. Najpomembnejši so: stanje površinske vode ob vstopu v akumulacijske bazene, prisotnost virov onesnaževanja ob samih akumulacijskih bazenih in zadrževalni časi vode v akumulacijskih bazenih.
Vse HE na spodnji Savi so pretočno – akumulacijskega tipa, zato so zadrževalni časi vode v akumulacijskih bazenih bistveno krajši, kot bi bili v primeru akumulacijskih HE, saj ostaja zaradi obratovalnega režima pretok reke praktično nespremenjen in je podoben naravnemu pretoku. Prav tako so velikosti in globine tovrstnih akumulacijskih bazenov bistveno manjše kot pri akumulacijskih HE.
Katere monitoringe izvajamo v družbi HESS?
V družbi HESS redno izvajamo monitoring stanja površinskih voda v akumulacijskih bazenih HE Boštanj, HE Arto – Blanca, HE Krško in HE Brežice, skladno z določili okoljevarstvenih soglasij posamezne HE in z upoštevanjem določil slovenske zakonodaje s področja monitoringa stanja površinskih voda. V sklopu tovrstnega monitoringa se izvajajo kemijske, fizikalno-kemijske in biološke analize površinskih voda.
Zaradi verodostojnosti ugotovljenih rezultatov navedenega monitoringa ne izvajamo sami, temveč ga izvajajo za to pooblaščene strokovne institucije z usposobljenimi strokovnjaki in akreditiranimi postopki vzorčenja, meritev in laboratorijskih analiz. Dela obsegajo terensko, laboratorijsko in kabinetno delo. Na vnaprej določenih vzorčnih mestih se izvedejo meritve ter vzorčenja vode za nadaljnje laboratorijske analize. Po izvedenih laboratorijskih analizah sledi še izdelava končnih poročil o izvedenem delu.
Organska obremenjenost akumulacijskih bazenov
Organsko obremenjenost akumulacijskih bazenov ocenjujemo na podlagi parametra biokemijska potreba po kisiku v petih dneh (BPK5) in saprobnosti. BPK5 nam pove, koliko kisika je potrebno, da vodni organizmi ob prisotnosti kisika, pri določeni temperaturi in v določenem času, razgradijo organsko snov v vzorcu. Saprobnost pa se ugotavlja na podlagi vzorčenja na dno vodnega telesa pritrjenih alg (fitobentos) ter drobnih vodnih živali (bentoški nevretenčarji) in nam pove stopnjo obremenjenosti vodnega telesa z organskimi snovmi.
Rezultati izvedenih meritev v obdobju 2012 do 2018 kažejo, da je biološko stanje vode dobro in da z leti in z izgradnjo novih HE in akumulacijskih bazenov ni bilo poslabšanj stanja površinske vode na območju spodnje Save od Boštanja do Brežic.
Vrednosti parametra BPK5 se gibljejo znotraj pričakovanih vrednosti. Izjema temu sta le rezultata BPK5 iz akumulacijskega bazena HE Arto – Blanca v letih 2013 in 2017 ter rezultat akumulacijskega bazena HE Brežice v letu 2017. V teh primerih sklepamo, da so bili slabši rezultati posledica obremenjenosti reke Save s hranilnimi snovmi ob vstopu v verigo HE na spodnji Savi, dodatnega vnosa hranilnih snovi z odpadno vodo iz kmetijskih, urbanih in drugih poseljenih površin, industrijskih in komunalnih čistilnih naprav, drugih onesnaževalcev ob posameznih akumulacijskih bazenih ter daljših zadrževalnih časov vode v akumulacijskih bazenih zaradi manjših pretokov reke Save v poznopoletnem obdobju kot posledice daljšega obdobja brez padavin. Iz podatkov izvedenih monitoringov prav tako ni razvidno slabšanje rezultatov iz enega v drugi akumulacijski bazen vzdolž celotne verige HE na spodnji Savi, saj je najslabši posamičen rezultat (maksimum) in največje povprečje ugotovljeno pri drugem zaporednem akumulacijskem bazenu v dolvodni smeri – akumulacijskem bazenu HE Arto – Blanca.
Rezultati analize parametra saprobnosti v opazovanem obdobju kažejo na zelo dobro ali dobro ekološko stanje v akumulacijskih bazenih. Edina izjema je saprobni indeks v letu 2017 v akumulacijskem bazenu HE Boštanj, ki kaže zmerno stanje. Zanimivo je, da je bil slabši rezultat ugotovljen v skrajnem gorvodnem akumulacijskem bazenu, medtem ko tovrstna rezultata v dolvodnih akumulacijskih bazenih (HE Arto – Blanca in HE Krško) kažeta dobro stanje. Tudi v tem primeru sklepamo, da je slabši rezultat posledica prisotnosti hranilnih snovi v reki Savi ob vstopu v verigo, dodatnega vnosa hranilnih snovi z odpadno vodo iz kmetijskih, urbanih in drugih poseljenih površin, industrijskih in komunalnih čistilnih naprav ter drugih onesnaževalcev ob posameznih akumulacijskih bazenih in neugodnih hidroloških razmer v reki Savi v poznopoletnem obdobju. Rezultati analiz, izvedenih v letu 2018, zopet pokažejo dobro ekološko stanje v vseh bazenih.
Vsebnost kisika v vodi
Vsebnost kisika v vodi je eden izmed splošnih fizikalno-kemijskih parametrov ekološkega stanja voda. Meritve tega parametra potekajo večkrat letno v vseh akumulacijskih bazenih HE na spodnji Savi. Rezultati izvedenih meritev kažejo, da je vsebnost kisika v vodi v vseh akumulacijskih bazenih v vseh letih vzorčenja dovolj visoka. Vrednosti vsebnosti kisika so primerljive tudi med posameznimi akumulacijskimi bazeni, iz česar ni viden negativen vpliv verige akumulacijskih bazenov na kisikove razmere v vodi, saj se vsebnost kisika na območju akumulacijskega bazena HE Brežice ne zmanjša v primerjavi z območjem akumulacijskega bazena HE Boštanj.
Iz izračunanih povprečij posameznega akumulacijskega bazena ugotavljamo, da so vrednosti parametra med seboj primerljive, saj se gibljejo med 10,00 – 10,30 mg/l. Zanimivo je tudi, da je bil najvišji izmed najnižjih rezultatov (minimum) vsebnosti kisika v vodi izmerjen na četrtem zaporednem akumulacijskem bazenu dolvodno – akumulacijskem bazenu HE Brežice. Iz navedenih podatkov lahko vidimo, da tudi v primeru tega parametra ni vidno slabšanje rezultatov iz enega v drugi akumulacijski bazen vzdolž celotne verige HE na spodnji Savi.
Na podlagi izvedenih meritev in analiz oziroma monitoringov stanja površinskih voda ugotavljamo, da voda v akumulacijskih bazenih HE na spodnji Savi ni organsko obremenjena, ima dobre kisikove razmere in je dobre kvalitete. Prav tako ni vidno postopno naraščanje organske obremenjenosti, slabšanje kisikovih razmer ali nasploh slabšanje kvalitete površinske vode vzdolž verige obstoječih akumulacijskih bazenov. Zaradi izgradnje novih akumulacijskih bazenov HE na spodnji Savi organska obremenjenost akumulacijskih bazenov ne narašča in ne prihaja do slabšanja kisikovih razmer ali nasploh slabšanja kvalitete površinske vode. Med glavnimi razlogi za tovrstno stanje so: razmeroma manjše velikosti in globine akumulacijskih bazenov, pretočno – akumulacijski tipi HE in obratovalni režimi, ki zagotavljajo praktično nespremenjen pretok reke Save in krajše zadrževalne čase vode v posameznem akumulacijskem bazenu.
