Mokrišča - »ledvica« pokrajine, zbiralniki pitne vode in zibelka biotske raznovrstnosti

03 Feb, 2021
Mokrišča - »ledvica« pokrajine, zbiralniki pitne vode in zibelka biotske raznovrstnosti

Svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto 2. februarja obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije* o mokriščih, je letos potekal pod sloganom: »Voda, mokrišča in življenje«. Mokrišča so »ledvica« pokrajine, zbiralniki pitne vode in zibelka biotske raznovrstnosti.  

Čeprav gre za ekosisteme, ki so za človeški obstoj izjemnega pomena, izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Rast prebivalstva, urbanizacija in vzorci potrošnje so ustvarili ogromen pritisk na mokrišča in vodo v njih. Skoraj vsi globalni viri pitne vode so tako kompromitirani, 82 odstotkov človeštva pa je izpostavljenih velikim tveganjem onesnaženja pitne vode. 

Slika 1: Mala bela čaplja (foto: Branko Brečko)

Ob človeškem delovanju stanje mokrišč poslabšujejo tudi podnebne spremembe, ki zmanjšujejo obseg površinskih in podzemnih voda. Tako je bila preskrba z vodo leta 2017 ključni dejavnik v spopadih v vsaj 45 državah sveta.

Vse večje vodne krize, ki ogroža človeštvo in naš planet, ne moremo več zanikati. V družbi HESS se zavedamo pomena odgovornega, celovitega in trajnostno usmerjenega prostorskega razvoja, zato ob načrtovanju večnamenskih projektov v okviru izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi posebno pozornost namenjamo tudi ukrepom za izboljšanje biotske raznovrstnosti, uravnavanju podtalnice in skrbi za pitno vodo.

Slika 2: Cekinček (foto: Branko Brečko)

V primeru HE Brežice so npr. zgrajena nadomestna življenjska okolja, t.i. nadomestni habitati, med njimi tudi habitat za dvoživke. Gre za močvirski habitat NH 4, katerega južni del je velika mlaka v bližini ribje steze, severni del ob pritoku potoka Struga pa sestavljajo dve stalno omočeni mlaki in tri občasno omočene mlake.

Slika 3: Južni del nadomestnega habitata NH4 (foto: arhiv HESS)

Kot pove Branko Brečko iz Društva Vrbinar: »Zanimivo je spremljanje oživljanja obnovljenih in novih habitatov, ki se zaraščajo z rogozom in vrsto drugih stebli in vodnih rastlin, kjer se skrivajo vodne ptice kot so liske, zelenonoga tukalica, race mlakarice in vrsta žab, ki imajo orkestralno glasbo na otočkih iz vodnih rastlin. Tudi potok Močnik se lepo zarašča in je poln življenja na obeh straneh, kjer opažamo rjave srakoperje, poljske vrabce, vrbje kovačke, več vrst pastiric in drugih ptic, včasih pa se v nizkem letu preko gladine spusti čudoviti vodomec, iz trstik pa se glasno oglašate rakar in močvirska trstnica. Tudi obale jezerc so živahna, kjer se sprehajajo sive in bele čaplje, togotniki in deževniki, ki iščejo hrano na plitvinah.«

Slika 4: Zelena žaba (foto: Branko Brečko)

Bogdan Barbič, direktor družbe HESS, pa izpostavi povezavo med izginjanjem mokrišč in pojavom upadanja podtalnice v Sloveniji. »Visoka podtalnica bistveno prispeva k ohranjanju mokrišč. Ta se namreč napajajo tudi iz podtalnice. Potrebno je skrbeti za visoko podtalnico, da bomo imeli pitno vodo in da bodo preživela mokrišča ter s tem biotska raznovrstnost. Podatki Agencije RS za okolje kažejo na trend upadanja podtalnice, ki jo je mogoče stabilizirati tudi s pomočjo pretočnih akumulacij hidroelektrarn, ki služijo kot zadrževalniki nadzemnih voda, posredno pa bogatijo podtalnico in s tem zaloge pitne vode.«

Vodo je treba porabljati racionalno in učinkovito ter integrirati vodo in mokrišča v razvojne načrte in načrte upravljanja virov. Voda je bogastvo in kot vsako bogastvo jo je potrebno znati upravljati.

Slika 5: Modri ploščec (foto: Branko Brečko)

»Okolje je tam, kjer se vsi srečamo; kjer imamo vsi skupni interes; je nekaj, kar si vsi delimo.«

Več o svetovnem dnevu mokrišč: https://www.worldwetlandsday.org/

 

*Ramsarska konvencija je bila podpisana februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar in predstavlja medvladni sporazum, njeno poslanstvo pa je ohranjanje in pametna uporaba vseh mokrišč z lokalnimi in nacionalnimi ukrepi ter mednarodnim sodelovanjem kot prispevek k doseganju trajnostnega razvoja po svetu.