Naložbe v hidroenergijo služijo okolju in gospodarstvu

05 Okt, 2020
Naložbe v hidroenergijo služijo okolju in gospodarstvu

Pri investicijah v hidroelektrarne gre pravzaprav za investicije v okolje. Zeleno okolje. Govorimo namreč o večnamenskih strateških projektih državnega pomena, ki urejajo prostor ob rekah in izboljšujejo kakovost življenja. Voda namreč v 21. stoletju postaja vse bolj strateško pomemben vir. Možnost njenega zadrževanja je za Slovenijo predvsem privilegij v procesu prilagajanja podnebnim spremembam. Poplave, suše in onesnaževanja so praktično že del našega vsakdanjika. Predvsem pa je za suvereno državo ključno, da čim prej okrepi stopnjo samooskrbnosti z električno energijo, hrano in poskrbi za učinkovito rabo vodnih virov. Zavedati se moramo, da kar pride iz naše skupnosti, tudi npr. zaradi naravnih danosti, se mora skupnosti vrniti z nekajkratnim presežkom. Pri tem so že izvedeni večnamenski projekti upravljanja z vodami jasen dokaz, da znamo vodo odgovorno uporabljati in dosegati sočasen okoljski, infrastrukturno-energetski, socialni in gospodarski razvoj za našo boljšo skupno prihodnost.

Slika 1: Hidroelektrarna Brežice

Infrastrukturni projekti so tisti, ki bodo državam v naslednjih letih pomagali pri izhodu iz gospodarske krize in krepili domače gospodarstvo. V Sloveniji imamo številne kvalitetne in trajnostne projekte, ki so pripravljeni za uresničitev. Predvsem pa imamo ljudi, znanje ter izkušnje, da jih učinkovito izvedemo.

Pred svetovno energetiko so veliki izzivi, vendar vsi rešljivi. Slovenija si je s sprejemom strateškega dokumenta NEPN (Nacionalni energetski in podnebni načrt) začrtala smer, visoke pomembnosti za prihodnost. Dejstvo je, da bo proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije pomemben steber pri uresničevanju trajnostne politike EU in prilagajanju podnebnim spremembam. Sooblikovati bo potrebno energetsko-okoljsko odličnost, ki se mora manifestirati v zanesljivi, konkurenčni, varni ter okolju in družbi prijazni proizvodnji električne energije.

Slika 2: Obnovljivi viri energije

Pri tem ima Slovenija največji potencial, da razvoj obnovljivih virov energije nadaljuje na uporabi domačega potenciala hidroenergije, in sicer v obliki večnamenskih projektov ureditve in rabe vodotokov, z izgradnjo hidroelektrarn na Savi in Muri. Vzor imamo v uspešnem modelu hidroelektrarn na spodnji Savi. In le ta je v skladu s priporočili Evropske komisije, ki Slovenijo poziva k uporabi lastnih obnovljivih virov za pravočasno, stroškovno učinkovito in dolgoročno samooskrbo. Po vzoru tujine je ključno ustvariti pravne okvire, kjer so postopki poenostavljeni, hitrejši in učinkovitejši, ne da bi pri tem trpelo katerokoli resorsko področje. Ključno je namreč investitorjem povrniti zaupanje, da je v Sloveniji možno v razumnem času in pod znanimi pogoji investirati, če imajo okoljsko in družbeno odgovorne projekte.

Slika 3: HE Mokrice - prostorski prikaz

V okviru raziskave so na Univerzi v Linzu razvili simulator, ki vrednoti netržne stroške prekinitve oskrbe z električno energijo za vse države članice Evropske unije. Stroški razpada elektroenergetskega omrežja Slovenije v zimskem dnevu bi državljane stali približno 200 milijonov evrov. Zatorej je odločitev države, glede smeri razvoja pri energetskem prehodu, ključna. Nerazumske in nestrokovne odločitve pa predstavljajo tveganje na področju oskrbe z električno energijo, ki so za državo lahko pogubne.

Boštjan Pišotek