Pretočne akumulacije ugodno vplivajo na uravnavanje temperature vode reke Save

12 Feb, 2021
Pretočne akumulacije ugodno vplivajo na uravnavanje temperature vode reke Save

Meritve v bližini hidroelektrarn kažejo na umirjanje dvigovanja povprečne letne temperature vode reke Save.

Sava, naša najdaljša reka, se pod vplivom podnebnih sprememb segreva, kažejo meritve Agencije RS za okolje (ARSO). Pri tej so leta 2018 v sinteznem poročilu za 21. stoletje zapisali, da se je temperatura površinskih voda med letoma 1953 in 2015 višala s trendom 0,2 stopinje Celzija. To pomeni stopinjo v petdesetih letih. A meritve so po letu 2006, ko so začele obratovati hidroelektrarne Boštanj, Arto-Blanca in Krško, pokazale znižanje trenda rasti temperature vode, česar pri drugih merilnih postajah ni mogoče zaznati. Zato strokovnjaki na podlagi meritev sklepajo, da ureditev vodotokov in večja globina reke preprečujeta nadaljnjo rast temperature vode.

»Novejše raziskave in redne meritve temperature reke Save na območju, ki je v neposredni bližini novozgrajenih energetskih objektov, kažejo na umirjanje dvigovanja povprečne letne temperature vode, česar pri drugih vodomernih postajah, ki niso v bližini hidroelektrarn, ni zaznati. To nakazuje, da imajo akumulacije ugoden vpliv na uravnavanje temperature vode reke Save,« pojasnjuje direktor družbe HSE Invest mag. Jure Šimic. Tak trend blaži vplive tudi na ohranjanje obstoječih vodnih in obvodnih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovo življenjsko okolje. Območje hidroelektrarn je že od zasnove naprej načrtovano večnamensko, zato pozitivno vpliva na druge dejavnike, podvržene podnebnim spremembam, od ohranjanja ustrezne mikroklime do urejanja nivoja podtalnice.

Graf: Trend rasti temperature reke Save vzdolž njenega toka tako po letih kot tudi vzdolž reke. Na posameznem merilnem mestu se je povprečna letna temperatura vode v zadnjih 50 letih dvignila tudi za več kot 2 °C. Leta 1965 je bila povprečna letna temperatura med 7 in 10 °C, leta 2015 pa med 9 in 13 °C.

Reka Sava s porečjem zajema več kot polovico Slovenije in izkazuje realno stanje v Sloveniji. Iz analize njenega količinskega in temperaturnega stanja v opazovanem obdobju na več vodomernih postajah vzdolž celotnega toka v Sloveniji je nedvoumno opaziti, da se povprečni letni pretoki nižajo, temperature pa višajo. Ker je na reki že vzpostavljenih osem hidroenergetskih enot z večjimi ali manjšimi pretočnimi akumulacijami, načrtuje pa se tudi njena dodatna energetska raba, se poraja vprašanje, kako te vplivajo na temperaturno stanje reke. Dr. Andrej Širca iz projektivnega podjetja IBE na podlagi analize rečnih temperatur za zadnjih 18 let, od začetka gradnje verige HE na spodnji Savi, ugotavlja, da so prirastki temperatur nižji od sočasnih prirastkov pritokov. Vzrok za ta učinek je v globinah vodotoka, saj se voda pri nižjih globinah in temni obrasti dna bolj segreva kot pri večjih globinah in urejenih strugah.

Iz primera vodomerne postaje v Čatežu ob Savi je opaziti, da energetske enote ne poslabšujejo toplotnega stanja reke, ampak ga celo izboljšujejo. Iz temperaturne analize je mogoče opaziti nadaljnjo rast temperature vode, česar druge vodomerne postaje, kjer ni energetskih enot na neposrednem vplivnem območju, ne zaznajo. S tem se povečujeta vloga in prepoznavnost hidroelektrarn pri blaženju posledic klimatskih sprememb, predvsem pri ohranjanju habitatov in vrst, ki bi zaradi višanja temperature reke Save izumrli.

G. R.