Reka Sava v luči podnebnih sprememb

V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je 10. julija na sedežu GZS v Ljubljani potekal strokovni posvet o večnamenski rabi vodnih virov za doseganje ciljev Slovenije glede zastavljenega deleža OVE v bruto končni rabi energije in prehoda v nizko ogljično družbo.

Dogodka so se udeležili predstavniki posameznih ministrstev, energetskih družb, občin, industrije, inženiringov ipd. ter predstavniki nekaterih organizacij za varstvo narave in civilnih iniciativ.

V prvem delu posveta so stališča s svojega področja delovanja podali: mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, mag. Bojan Kumer, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, Bojan Barbič, HESS, d.o.o., Roman Modic, Savske elektrarne Ljubljana d.o.o., dr. Boris Sučić, Institut Jožef Stefan, Barbara Radovan, Ministrstvo za okolje in prostor, Krešimir Kvaternik, IBE, d.d., in mag. Vekoslav Korošec, direktor ZING pri GZS.

V drugem delu je sledila strokovna razprava, v kateri so enakovredno sodelovali tudi predstavniki civilnih iniciativ in prisotnih okoljevarstvenih organizacij.  

Zaključki posveta, kot jih navaja GZS na svoji spletni strani, so sledeči (vir: GZS, Sporočila za javnost):

• Pri reki Savi gre za večnamenski projekt od HE Moste do hrvaške meje, ki ga iz finančnih in tehničnih razlogov gradimo po fazah, predstavlja pa celoto, kar se tiče zagotavljanja poplavne varnosti, kmetijstva, namakanja, energetike in infrastrukturnih ureditev.
• S sklenjeno verigo od HE Moste do HE Mokrice bomo dosegli največje tehnične, ekonomske in narodno gospodarske cilje.
• Voda, hrana in energija so tri ključne komponente, ki so potrebne za dolgoročno preživetje nekega naroda. Hidroelektrarne omogočajo razvoj vseh treh komponent: proizvajajo električno energijo, zadržujejo velike količine nadzemne in podzemne vode, ki se jo da koristno uporabiti, in omogočajo zanesljivo proizvodnjo hrane, ki je neodvisna od klimatskih sprememb.
• Slovenija mora v čim krajšem možnem času sprejeti strateški razvojni dokument energetike z jasno opredeljenimi predvidenimi hidroenergetskimi objekti.
• Javnosti je potrebno jasneje izpostaviti njihov pozitiven okoljski vpliv, saj so HE z vidika pridobivanja električne energije objekti, ki ne proizvajajo odpadkov, ne povzročajo onesnaževanja zraka in pozitivno prispevajo k zmanjševanju emisij CO₂.
• Večnamenski objekti na rekah so v svetu in pri nas preskušene tehnologije, v Sloveniji domača stroka in izvajalci lahko zagotovijo 90 % vseh del in storitev.
• V postopkih umeščanja večnamenskih energetskih objektov v prostor je potrebno upoštevati tudi njihove pozitivne vplive na okolje in gospodarstvo (protipoplavna zaščita, oskrba s pitno vodo, dvig podzemne vode in ohranjanje zalog podzemne vode, kmetijstvo in namakanje, turizem, delež domačega znanja; vključevanje slovenskih inštitutov, inženiringov, elektro in strojne industrije, gradbeništva).
• Slovensko javnost in odločevalce je potrebno celovito in argumentirano informirati o posledicah neizgradnje OVE za zagotavljanje zanesljive in cenovno optimalne oskrbe z električno energijo. Jasno je treba povedati, kakšne so lahko posledice za gospodarstvo in državljane.

Za dostop do gradiva posveta kliknite tukaj.

Povezava do članka v reviji Naš stik: Sava naj ne teče v prazno