S hidroelektrarnami do ohranjanja bogastva voda

22 Feb, 2021
S hidroelektrarnami do ohranjanja bogastva voda

Voda, hrana in energija so osnovne dobrine, ki jih poleg prostora potrebuje vsak narod, če želi preživeti in se razvijati. Hidroelektrarne omogočajo razvoj vseh treh komponent: proizvajajo čisto električno energijo, zadržujejo velike količine nadzemne in podzemne vode ter omogočajo zanesljivo proizvodnjo hrane, neodvisno od podnebnih sprememb.

V okoljsko zavedni in zeleno usmerjeni družbi HESS skrbno spremljamo vsa dogajanja na porečju Save. Naše ugotovitve kažejo, da ravno globoke zajezitve omogočajo stabilizacijo količine in temperature voda ter s tem blažitev podnebnih sprememb. Če se bomo tega zavedali v zadostni meri in pravočasno ukrepali, bomo lahko ohranili bogastvo voda, ki ga uživamo sedaj.

Tokrat bi se radi dotaknili skritih, a življenjsko pomembnih podtalnih voda, natančneje podtalnice, ki v Sloveniji in tudi v svetu predstavlja bazen pitne vode.

Soodvisnost rek in podtalnice

Podtalnica je (poleg padavin) v osnovi odvisna od rek in rečnega režima. Njen nivo namreč niha glede na višino reke. Odnos podtalnice in reke lahko primerjamo z vezno posodo – višji kot je nivo vode v rekah, večje je njeno pronicanje v podtalnico in višja je sama podtalnica. Ker nobena reka ni popolnoma tesnjena, bo del nje tako vedno pronical v zemljo in s svojo vodo bogatil in višal nivo podtalnice.

Slika 1: Bazeni podtalnice so bistveno večji kot bazeni nadzemnih voda (sotočje Save in Krke ter HE Brežice v ozadju)

Reke, ki tečejo skozi urbana okolja, nikoli ne morejo popolnoma ubrati svoje naravne poti. Z vsako gradnjo naselij, cest, železnic je tok reke potrebno vsaj delno omejiti oziroma regulirati. V nasprotnem primeru bi namreč reka tekla po svoje. Ponekod bi nalagala material ter s tem upočasnila svoj tok in dvigovala rečno strugo, drugje bi kopala in pogrezala. Pot reke bi se tako praviloma nenehno spreminjala, kar bi močno otežilo ali celo onemogočilo človekovo bivanje ob njej.

Bogatenje podtalnice ob rekah

Z izgradnjo hidroelektrarn lažje nadzorujemo ne samo delovanje rek, katerih tok je že tako umetno usmerjen, ampak tudi podtalnico. Dvig vode v reki za potrebe hidroelektrarn pomeni hkrati tudi dvig podtalnice, ki jo v primeru hidroelektrarn nadzorujemo s tako imenovanim drenažnim sistemom. Vzdolž pretočnih akumulacij se zgradijo drenažni sistemi, ki so namenjeni nadziranju nivoja podtalnice in tudi odvečnemu precejanje vode iz akumulacij skozi drenaže pod hidroelektrarno.

Ob vsaki hidroelektrarni se izvajajo tudi redne meritve nivojev podtalnice. Še pred izgradnjo HE se na določenih mestih vzdolž reke naredijo vrtine, v katerih so merilniki nivoja in temperature podtalnice, ki omogočajo večletno spremljanje in obnašanje podtalnice v odvisnosti od nivoja reke. Na  podlagi rezultatov meritev se izdela model upornosti zemlje, ki omogoči prikaz gibanja podtalnice glede na dvig vode v pretočni akumulaciji. Z omenjenim modelom lahko zelo natančno določimo bodoče obnašanje podtalnice in temu primerno ob izgradnji hidroelektrarne ustrezno uredimo tudi drenažne kanale. Enako preko testnih polj preizkušamo in izdelamo izračune propustnosti nasipov, vse skupaj pa se nato prenese v matematični model podtalnice, ki omogoča zelo natančno predvidevanje glede obnašanja podtalnice.

Slika 2: Trendi gladin podzemne vode (ARSO Porocilo_o_monitoringu) kažejo na njeno zviševanje na območjih hidroelektrarn

Ker pa je vsaka reka kalna, se zaradi mikroplavin (drobnega peska in sedimentov) propustnost sten rečne struge z leti zmanjšuje ter povzroči skoraj popolno tesnjenje. Zaradi tega vzpostavljena vezna posoda ponekod ni več tako učinkovita, kot je bila na začetku. Pride do naravnega pojava -  upada podtalnice ob rekah, kar nam pokaže tudi upad vode v drenažnem kanalu. Da bi preprečili neželeno upadanje podtalnice, se pristopa k projektom bogatenja podtalnice, kjer se rečna voda preko ustreznega filtrirnega sistema spelje v podtalnico. Eden prvih takšnih sistemov v tem delu Evrope je zgrajen na Dunaju, kjer na takšen način zagotavljajo pitno vodo za  mesto. Tudi pri nas so na ravninskih elektrarnah že vzpostavljeni podobni sistemi. Z leti si jih želimo še bolj izpopolniti in tudi na dolgi rok zagotoviti bogatenje podtalnice in s tem zaloge pitne vode. Potrebno se je zavedati, da je podtalnica ključnega pomena, predvsem pa da so bazeni podtalnice bistveno večji kot so bazeni nadzemne vode.

Proizvodnja zelene električne energije

Družba HESS je usmerjena v zeleno. S proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (voda in sonce) prispeva k čistejšemu okolju in trajnostnemu razvoju ter doda pomemben delež pri udejanjanju politik brezogljične družbe, zelene električne energije, prilagajanja podnebnim spremembam in samooskrbe – z energijo, vodo in hrano.