Svetovni dan mokrišč
2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Mokrišča, ki so kot življenjska okolja mnogokrat prezrta, so izjemno pomembna za ohranjanje narave in ključnega pomena tako za oskrbo s pitno vodo kot za biotsko raznovrstnost.
Mokrišča so območja, ki so občasno ali stalno prekrita z vodo. Lahko so naravnega ali umetnega nastanka, voda v njih pa je lahko stoječa ali tekoča ter sladka, polslana ali slana. Med njimi tako poznamo močvirja, barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, poplavne ravnice rek, slane lagune, mlake in podobno.
Mokrišča so ena izmed bolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Izgubljamo jih celo trikrat hitreje kot izgubljamo gozdove. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 % mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 %. Razlog izgube je večinoma človeško delovanje. Uničujemo jih z izsuševanjem in zasipavanjem zaradi kmetijstva in pozidave, z onesnaževanjem vode in izsekavanjem mokriščne vegetacije. V zadnjih desetletjih jih vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe.
V družbi HESS se zavedamo pomena odgovornega, celovitega in trajnostno usmerjenega prostorskega razvoja, zato ob načrtovanju večnamenskih projektov v okviru izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi posebno pozornost namenjamo ohranjanju habitatov in ukrepom za izboljšanje biotske raznovrstnosti. Ob HE Brežice se tako med drugimi nahajajo tudi mokriščni habitati, namenjeni življenju dvoživk in želvi sklednici.
Močvirska sklednica je naša edina avtohtona sladkovodna želva, ki spada v družino sklednic. Za njo je značilen temnejši oklep, ki je bolj okrogel in višji kot pri drugih želvah iz družine. Po celotnem telesu ima prisotne rumene pike. Na sprednjih in zadnjih okončinah so prsti povezani s plavalno kožico. Dolžina oklepa odrasle živali ponavadi doseže od 25-30 cm. Obarvanost in vzorci so zelo variabilni. Samice so načeloma večje od samcev. Poseljujejo počasi tekoča in stoječa vodna telesa. Pogosto naseljujejo ribnike, jezera, mrtvice in kanale. So večinoma mesojede, čeprav občasno pojedo tudi hrano rastlinskega izvora. Parijo se spomladi (april, maj). Samice v mehko podlago izkopljejo gnezdo, kamor odložijo 8-10 jajc. Čez zimo imajo zimsko spanje, zakopane v blato na dnu vodnih teles. Močvirska sklednica je uvrščena na Rdeč seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Na širšem območju HE Brežice je bilo popisanih 14 vrst dvoživk. Za vrstno najbolj bogate so izkazale mlake, mrtvice, močvirja in luže na kolovozih.
Dobro ohranjena mokrišča so zibelka biotske pestrosti in naravne čistilne naprave, kot naravni zbiralniki in zadrževalniki vode pa količinsko bogatijo tudi podtalnico. Uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot sta suša in poplave. Zaradi naštetega so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, za kar se zavzemamo in zasledujemo tudi s trajnostno usmerjenim delovanjem v družbi HESS.