Svetovni dan okolja, 5. junij
Ob svetovnem dnevu okolja, 5. juniju, želimo opozoriti na pomembnost odgovornega odnosa do okolja, na kar opominja tudi letošnji slogan kampanje »World Environment Day«, ki se glasi: »Pridruženi v boju proti onesnaženemu zraku«.
Onesnaževanje okolja, podnebne spremembe in pomen vodnega potenciala
Podnebne spremembe, ki so posledica emisij toplogrednih plinov, postajajo velik izziv 21. stoletja po celem svetu in bodo zahtevale spremembo večine človeških dejavnosti, vključno z vedenjem in življenjskim slogom, kot tudi na področju tehnologij, razvoja in inovacij. Ljudje so se že začeli zavedati, da gre za resne spremembe, ki jih je vsaj deloma povzročil prav človek z velikimi količinami ogljikovega dioksida, ki ga spušča v ozračje. Za prispevek k ohranitvi našega planeta bodo potrebni koreniti premiki tako na ravni države kot tudi posameznih gospodarskih družb, sektorjev, regij in lokalnih okolij ter nenazadnje vsakega posameznika. Posamezne vlade so že začenjale spreminjati zakonodajo z namenom zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida, tudi s spodbujanjem povečanja izkoriščanja obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije (sonce, voda, veter), ki so pravi odgovor na podnebne spremembe in so poleg jedrske energije izredno pomembni za zaustavitev trendov povečane proizvodnje ogljikovega dioksida.
V družbi HESS se zavedamo, da so obnovljivi viri ključni pri prizadevanjih, vezanih na podnebno-energetske izzive prihodnosti. S pomočjo vode, kot najčistejšega vira energije, proizvajamo električno energijo in zagotavljamo Sloveniji precej velik delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
Veriga hidroelektrarn na spodnji Savi bo (skupaj s HE Mokrice) letno proizvedla 695 GWh čiste električne energije, kar zadošča za letno porabo skoraj 200.000 povprečnih slovenskih gospodinjstev. V kolikor bi to energijo namesto iz hidroelektrarn pridobivali iz sodobne premogovne termoelektrarne (kot TEŠ 6), bi s tem na letni ravni proizvedli dodatnih 605 tisoč ton emisij CO2 (302 kg CO2 na slehernega prebivalca Slovenije) in se s tem pomembno oddaljili od zavez Kjotskega sporazuma.
»Podnebne spremembe so neizogibne in v kolikor ne bomo takoj odreagirali z zmanjšanjem ogljičnega odtisa, bo trend višanja temperatur na planetu spiralno naraščal. Voda, hrana in energija so tri ključne komponente, ki so potrebne, da nek narod dolgoročno preživi. Če teh treh komponent ne zagotovimo, tudi narod ne bo preživel, zato je odgovor energetike na podnebne spremembe predvsem v hidroelektrarnah, ki omogočajo razvoj vseh treh komponent: proizvajajo električno energijo, zadržujejo milijonske količine nadzemne in podzemne vode, ki se jo da koristno uporabiti, in omogočajo zanesljivo proizvodnjo hrane, ki je neodvisna od klimatskih sprememb«, izpostavlja Bogdan Barbič, direktor HESS.
V Sloveniji proizvedejo vse hidroelektrarne približno tretjino celotne letno proizvedene električne energije. Rezerv na področju izkoriščanja okolju sprejemljivega hidroenergetskega potenciala je še precej.
Protipoplavna zaščita, zagotavljanje pitne vode
Podnebne spremembe, ki jih doživljamo, poleg sprememb v ozračju pomenijo tudi spremembe na vodotokih. Posledično lahko pričakujemo več poplav in večje spreminjanje med minimalnimi in maksimalnimi pretoki. Z večnamenskim projektom izgradnje verige HE na spodnji Savi se tudi ta problematika uspešno rešuje. Z ustreznimi infrastrukturnimi ureditvami lokalnemu okolju zagotavljamo protipoplavno zaščito, urejenost vodotokov, omogočamo namakanje kmetijskih površin, varstvo podzemnih voda, dvig podtalnice in posledično ohranjanje zalog pitne vode ter zanesljivo oskrbo prebivalcev s kvalitetno pitno vodo.
Odgovornost do naravnega okolja
V luči zavedanja pomena varovanja in ohranjanja okolja v družbi HESS sledimo obveznostim, ki jih nalagajo okoljska zakonodaja, upravna dovoljenja, projektna in tehnična dokumentacija, rezultati izvedenih monitoringov, Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala ter Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Tako poleg rednih vzdrževalnih aktivnosti na področju ekologije izvajamo tudi monitoring vplivov na okolje, z namenom ugotavljanja velikosti vpliva in pripadajočih trendov ter morebitnega ukrepanja zaradi vplivov izgradnje in obratovanja hidroelektrarn. Izvajamo monitoringe tehničnega opazovanja akumulacijskih bazenov in monitoringe površinskih voda, na jezovnih zgradbah posameznih hidroelektrarn pa poleg tehničnega opazovanja potekajo še seizmološki monitoringi in geodetska opazovanja.
V družbi HESS redno izvajamo obhode akumulacijskih bazenov s ciljem preverjanja uspešnosti zasaditvenih del, ugotavljanja prisotnosti in širjenja rastlinskih invazivnih tujerodnih vrst, izpustov neočiščene odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, prisotnosti razrasti alg itd. Skrbimo za odstranjevanje rastlinskih invazivnih tujerodnih vrst v okviru rednega vzdrževanja brežin akumulacij, izvajamo vzdrževanje prehodov za vodne organizme in ustrezno ravnamo z vsemi odpadki (vključno s plavjem), ki so nastajali na hidroelektrarnah.
Ravnanje s plavjem
Plavje, ki ga nosi reka Sava, je večinoma organskega izvora (les, veje, listje …) in se nabere iz celotnega gorvodnega porečja reke Save (Zasavje, gornji tok reke Save) in porečja reke Savinje ter se s tokom pomika dolvodno, vse do izliva. Smeti, ki jih obe reki nosita skupaj s plavjem, pa so v veliki meri žal posledica neodgovornega človeškega ravnanja v porečjih obeh rek.
Plavje in smeti se praviloma nabirajo pred plavajočo zaveso elektrarne, ki preprečuje zamašitev vstopnih rešetk na turbinskih vtokih ter posledično ščiti turbinsko opremo pred morebitnimi poškodbami. S tem je povezana celotna varnost in zanesljivost delovanja hidroelektrarne. Kljub temu, predvsem ob visokih vodah in povečanem pretoku, reka Sava prinese precej plavja tudi preko oz. pod zaščitno plavajočo zaveso; le-tega smo v družbi HESS dolžni odstranjevati in ga odstranjujemo s pomočjo čistilnega stroja. Odstranjeno plavje in smeti se v nadaljevanju predajo na temu namenjeno začasno deponijo. Odstranjevanje plavja neposredno izpred plavajoče zavese pa projektno ni predvideno in je tehnično s stroji, s katerimi razpolagamo, nemogoče izvesti. Preostanek plavja tako v obdobjih povečanih pretokov reka odnese naprej preko zapornic. V družbi HESS smo vzpostavili in izvajamo sistem ravnanja s plavjem, ki je skladen z določili zakona o pogojih koncesije.
Na območju akumulacijskega bazena hidroelektrarne Vrhovo, ki je v upravljanju in vzdrževanju družbe Savske elektrarne Ljubljana, je nameščena baraža (plavajoča zavesa), ki je namenjena zadrževanju plavja, ki pride iz zgornjega dela Save in Savinje. Tudi tu se izvaja odstranjevanje plavja iz reke Save ter odvoz slednjega na deponijo. Pri višjih pretokih se baraža kontrolirano pretrga in vzpostavi se t. i. naravno stanje v izogib morebitnim poškodbam naprav in opreme na hidroelektrarnah dolvodno (predvsem hidromehanske opreme), kar je pomembno za zagotavljanje varnega in zanesljivega prevajanja visokovodnih valov vzdolž celotne Save.
Kot gospodarska družba, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov, se zavedamo pomembnosti varovanja okolja, smo pa žal v posameznih primerih tudi sami nemočni in lahko storimo le tisto, kar je v naših zmožnostih in pristojnostih. Vsi se moramo zavedati, da je naša prihodnost in prihodnost naslednjih generacij odvisna tudi od odnosa vsakega posameznika do okolja, zato se zamislimo, kako sami ravnamo z odpadki, kam jih odlagamo, koliko odpadne hrane dnevno ustvarjamo, kakšen transport uporabljamo pri naših vsakodnevnih aktivnostih … Ne samo ob svetovnem dnevu okolja, spoštljiv odnos do okolja, v katerem živimo, mora biti naša vsakodnevna odgovornost.
Več o letošnji kampanji World Environment Day: https://www.worldenvironmentday.global/
