Trajnostno upravljanje vodnih virov in ohranjanje biotske raznovrstnosti

22 Maj, 2024
Trajnostno upravljanje vodnih virov in ohranjanje biotske raznovrstnosti

22. maja obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki ozavešča o pomembnosti le-te za naše življenje in poudarja potrebo po njenem ohranjanju.

Kaj sploh je biotska raznovrstnost?

Najenostavnejša opredelitev biotske raznovrstnosti (oz. tudi biodiverzitete) je »raznovrstnost oz. pestrost oz. raznolikost vseh živih bitij na Zemlji«. Ločimo raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko raznovrstnost kot tudi raznovrstnost samih ekosistemov.

Biotska raznovrstnost vključuje različne oblike življenja na Zemlji – od mikroorganizmov, rastlin, živali do ekosistemov, v katerih živijo. Ključna je za zagotavljanje osnovnih ekosistemskih storitev, kot so opraševanje rastlin, ohranjanje rodovitnosti tal, uravnavanje podnebja in oskrba s čisto vodo. Prav tako je bistvena za prehransko varnost in zdravje ljudi. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je eden izmed pomembnejših ciljev varstva narave.

Večerni ples ptic na Savi (foto: G. Rovan)

Pomen biotske raznovrstnosti za naše življenje je velik. Odvisni smo od procesov in mehanizmov v naravi, kot so uravnavanje podnebja, čiščenje pitne vode in naravni boj proti škodljivcem, ki se jih pogosto premalo zavedamo. Prav tako za življenje posredno izkoriščamo procese kroženja hranil, prenos semen in opraševanje v naravi. Neposredno pa med drugim izkoriščamo hrano, les in zdravilne snovi. Nezanemarljiv je tudi psihološki vidik, saj nas doživljanje narave sprošča in nam daje energijo za naš vsak dan.

Odgovorno upravljanje z vodnimi viri je izjemnega pomena

Vodotoki predstavljajo življenjski habitat številnim živalskih in rastlinskim vrstam, zato je pomembno, da se z njimi odgovorno upravlja.

Razvoj sodobnih hidroelektrarn (HE) je vedno bolj trajnosten, samih HE pa ne moremo več gledati zgolj ozko v luči proizvodnje električne energije, saj gre za večnamenske objekte, ki upravljajo tudi s posameznimi odseki voda in tako prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z leti raziskav in tehnološkim napredkom so se namreč pojavili tudi novi, višji standardi in zahteve glede vplivov na naravo in okolje. Vsaka novejša hidroelektrarna pretočno-akumulacijskega tipa je prijaznejša do okolja, saj so bile v dolgem procesu študij in raziskav poiskane najboljše možne rešitve za izvedbo.

HE Arto - Blanca z ribjo stezo (foto: G. Rovan)

Sodobni večnamenski projekti na rekah združujejo cilje trajnostnega razvoja z izkoriščanjem naravnega vira (vode) za proizvodnjo električne energije in vključujejo tudi načrte naravovarstvenih ureditev za zagotavljanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Velika globina pretočnih akumulacij pa ohranja nizko temperaturo vode in tudi na tak način omogoča boljše življenjske pogoje za vodne živali.

V družbi HESS pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju naših objektov namenjamo posebno skrb živalskim in rastlinskim vrstam ter naravovarstvenim ureditvam, ki se nahajajo na in ob pretočnih akumulacijah hidroelektrarn ter tako izpolnjujemo svojo zavezanost k odgovornemu ravnanju z okoljem. Med slednje spadajo prehodi za vodne organizme, nadomestni habitati, umetni otoki, gnezdilni splavi, plitvine s trstičevjem, sonaravni drenažni kanal in drugi. Z rednimi monitoringi ugotavljamo stanje na področju našega delovanja, njihove ugotovitve pa nam služijo kot podlaga za nadaljnja dejanja, s katerimi izboljšujemo okoljske parametre. Z namenom zagotavljanja biotske raznovrstnosti redno odstranjujemo invazivne tujerodne rastlinske vrste in se poslužujemo preprostega ukrepa pozne košnje brežin pretočnih akumulacij, ki pripomore k varstvu čebel. Prvo košnjo običajno opravimo, ko cvetlice odcvetijo in naravi že predajo svoja semena.

Gnezdilni otok za čigre na pretočni akumulaciji HE Brežice (foto: D. Bučar)

Z razvojem se izboljšujejo tudi ureditve za zagotavljanje prehodnosti rek  

V sodelovanju s stroko in vedno večjim naborom znanja se ureditve za zagotavljanje prehodnosti rek z leti izboljšujejo. Sodelovanje energetskih podjetij in naravovarstvene stroke, ob upoštevanju najnovejših evropskih smernic, primerov dobrih praks, preteklih izkušenj in mnenj ostalih deležnikov, pripomore k razvoju projektov, ki predstavljajo dodano vrednost tako ljudem kot rastlinskim in živalskim vrstam.

Ribja steza HE Arto - Blanca (foto: arhiv HESS)

Prehod od gradnje hidroelektrarn brez ribjih prehodov do vključevanja naprednih ribjih prehodov v sodobne projekte, kot so HE Arto-Blanca, HE Brežice in HE Mokrice, odraža pomemben napredek v integraciji ter sinergiji energetike in varstva okolja. Ti projekti ne le prispevajo k proizvodnji čiste električne energije, ampak tudi podpirajo ohranjanje naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti, kar je ključnega pomena za trajnostni razvoj, prihodnost naših ekosistemov in blaženje podnebnih sprememb.

Vodni zadrževalniki kot blažilci podnebnih sprememb

V zadnjih letih se vse pogosteje srečujemo s pojavom hidroloških ekstremov – na eni strani suše, na drugi kratkotrajni močni nalivi z neurji. Spremembe se odražajo tudi na naših rekah in potokih. Zaradi neenakomerne porazdelitve padavin preko leta zgolj varovanje vodotokov, brez ustreznega upravljanja in vlaganj v ohranjanje vodnih količin in reguliranje vodotokov, ni več mogoče. Gradnja zadrževalnikov in pregrad, ki pomagajo zadrževati in ohranjati vodo ter jo časovno prerazporediti preko leta, tako ni nujna le za bogatenje podtalnice, zagotavljanje pitne vode in vode za namakanje, temveč tudi za ustvarjanje pogojev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Podnebne spremembe namreč vplivajo na naravno okolje in so – zaradi neizpolnjevanja osnovnih življenjskih pogojev – vzrok za izginotje številnih živalskih in rastlinskih vrst ter življenjskih združb.

Pretočna akumulacija HE Brežice (foto: D. Bučar)

Pretočne akumulacije kot veliki zalogovniki vode ponujajo boljše razmere kot prosto tekoči vodotoki in predstavljajo rešitev za daljša sušna obdobja. Pri prosto tekočih vodotokih se namreč pojavlja še ena težava: hitro upadanje gladin in višanje temperature vode kot posledica podnebnih sprememb, s čimer se zmanjšuje življenjski prostor tako živalskim kot rastlinskim vrstam. To pa vodi v ogrožanje biotske pestrosti. 

Zadrževanje voda je tako ključnega pomena za bogatenje vodotokov in podzemnih voda v času suš in uspešna rešitev preprečevanja še večje škode, ki bi jo suša povzročila obstoječim rastlinskim in živalskim vrstam ter habitatnim tipom. Dokazano je, da večje količine vode – pretočne akumulacije  –  hladijo vodotok, ohranjajo podtalnico in s tem rešujejo ekosistem, zato bodo v prihodnje vodni zadrževalniki nepogrešljivi.