Tretji slovenski kongres o vodah

19. in 20. oktobra je na Ptuju potekal Tretji slovenski kongres o vodah, z naslovom »Voda povezuje«, na katerem je okoli 200 strokovnjakov spremljalo poglobljene razprave o poplavah, sušah, rabi vode ter prostorskem načrtovanju. Na dvodnevnem kongresu so predstavniki različnih strok, organizacij in interesnih skupin predstavili svoje poglede na izzive, s katerimi se pri urejanju voda srečujejo. Prispevke sodelujočih so organizatorji kongresa združili v bogat zbornik, ki je bil izdan ob tej priložnosti.  

Kot poudarjajo v Društvu vodarjev Slovenije, upravljanje voda postaja vse bolj kompleksno in družbeno pomembno, še posebej pri sprejemanju odločitev o posegih v vode in (ob)vodni prostor, česar smo se nedvomno vsi začeli bolj zavedati po nedavnih poplavah.

Glavni poudarek letošnjega kongresa o vodah se odraža v povezovanju različnih strokovnih znanj, v medresorskem sodelovanju, vključevanju deležnikov in vpetosti upravljanja slovenskih voda v mednarodni strokovni in politični prostor.

Na konferenci sta s prispevkom sodelovala tudi predstavnika družbe HESS, in sicer:

• Hidroelektrarne kot preferenčni obnovljiv vir energije z vidika elektroenergetskega sistema (Silvester Jeršič);
• Strateški pomen voda za razvoj Slovenije (Boštjan Pišotek, Silvester Jeršič).

Bistvene ugotovitve avtorjev prispevkov povezuje dejstvo, da so hidroelektrarne nujno potrebne za doseganje ciljev zelenega prehoda, prav tako so bistvene za stabilnost elektroenergetskega sistema, predvsem pa pomembna infrastruktura pri blaženju in soočanju s prihajajočimi podnebnimi spremembami. Potrebno se je zavedati večnamenskosti tovrstnih projektov, saj slednji poleg trajnostne izrabe vodnega potenciala reke omogočajo razvoj številnih spremljajočih pozitivnih učinkov za lokalno prebivalstvo (ureditev infrastrukture, protipoplavne zaščite, vodotokov, bogatenje podtalnice, ustvarjanje priložnosti za namakanje kmetijskih površin, razvoj športa in turizma, naravovarstvene ureditve idr.).  

V sklopu kongresa so bile poleg predavanj izvedene tudi tri okrogle mize:  

• Vodna in okoljska infrastruktura – ko rešitev postane problem;
• Vloga zadrževalnikov in zadrževanja voda za trajnostni razvoj in krepitev družbene odpornosti;
• Vodonosniki – vodni viri in ekosistemi.

V sklopu razprav na okroglih mizah je bilo poudarjeno, da je vodi potrebno dati prostor, ustrezno vzdrževati vodotoke in v nasipih iskati dolgoročne rešitve.

Govorci so razpravljali o vlogi zadrževalnikov in zadrževanja voda za trajnostni razvoj in krepitvi družbene odpornosti. O izkušnjah in pomenu večnamenskosti pregrad oz. zadrževalnikov v luči doseganja trajnosti je spregovoril direktor družbe HESS, g. Bogdan Barbič, ki se je dotaknil tudi življenja bitij v pretočnih akumulacijah.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je vezano na prihodnje vremenske prognoze izpostavila, da vode ni dovolj in jo je smiselno zadrževati, saj se vodni krog dogaja in intenzivnost padavin povečuje, kar lahko pričakujemo tudi v bodoče. Poudarila je še, da so z vsako stopinjo ogrete Zemlje padavine obilnejše in da z vsako stopinjo več stoletna voda lahko postane dvainšestdesetletna.

O pomenu hidroelektrarn je spregovoril tudi poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan: »Pregrade na hidroelektrarnah služijo tudi poplavni varnosti. Zavedati se je potrebno, da je to izjemen protipoplavni ukrep, poleg tega so pomembne tudi kot požarna voda za gašenje požarov,« je izpostavil in nadaljeval: »Pri zadrževanju Vogršček imamo velik problem. Narejen je bil namreč za namakanje in poplavno varnost, sedaj pa imajo glavno besedo ribiči. Primarna dejavnost mora imeti glavno besedo. Tudi zato smo bili letos priče številnim napakam, ker zaščiti raznih habitatov dajemo prednost pred zaščito človeka.«

Tekom razprave je bila med drugim izpostavljena problematika umestitev velikih infrastrukturnih objektov v prostor, predvsem pa časovna dimenzija postopkov in pridobivanja ustreznih dovoljenj ter različnih zakonodaj, ki so si pogosto v nasprotju. Kot razlog za dolgotrajne postopke je bilo omenjeno pomankanje pravočasne komunikacije med posameznimi deležniki in aktivisti, saj je za večje infrastrukturne energetske objekte potrebno doseči širši družbeni konsenz.

Razpravljavci in poslušalci so se strinjali, da je vključevanje širše javnosti in interdisciplinarno sodelovanje različnih strokovnjakov ključno za uspešno realizacijo velikih projektov. Primer tovrstnega sodelovanja je bila tudi tokratna uspešna izvedba kongresa o vodah, ki je zgolj vključevala in ne izključevala. Vsekakor si želimo več tovrstnega konstruktivnega sodelovanja tudi v prihodnje.

Povzeto po sporočilu za javnost HSE d.o.o.

Glej tudi:

• Sporočilo za javnost »Voda povezuje«: https://www.hse.si/sl/voda-povezuje/
• Tretji slovenski kongres o vodah: https://kongresvode.si/