Urejanje zaliva Orehovo

26 Apr, 2022
Urejanje zaliva Orehovo

V naravi imajo nanosi ekološko vrednost, proces usedanja nanosov pa ekosistemsko funkcijo. Gre za del naravnega kroženja rečnih morfoloških oblik, ki prehajajo iz vodne površine v barja, nato v močvirja in na koncu v obrečni, suh prostor, dokler ga reka znova ne erodira ter oblikuje drugačno vodno površino. Vsaka faza oz. oblika takšnega naravnega kroženja predstavlja življenjski prostor za različne organizme.

V spodnjo Savo so mestoma zaradi plovnosti posegali že Rimljani, kasneje so jo urejali zaradi splavarjenja, obsežnejše vodnogospodarske ureditve pa so se začele izvajati v 19. stoletju, ko se je struga vse bolj omejevala v enotno korito trapezne oblike. Sredi 20. stoletja je bila tako spodnja Sava na celotnem odseku že popolnoma ukalupljena in prej opisani naravni proces kroženja morfoloških oblik prekinjen. Z izgradnjo hidroelektrarn se je oblikoval prostor in volja, da se ta proces mestoma obnovi. Kjer obrečni prostor ni zaseden s kmetijskimi zemljišči, tako poskušamo posnemati naravne procese, kar je najbolj izraženo ob HE Brežice, kjer je za to tudi največ primernih površin.

Lokalno odlaganje materiala je normalen, naraven proces. Kot je naravno to, da reka material drugje odnaša, erodira. Oba procesa, odlaganje in erodiranje, potekata tudi v pretočni akumulaciji HE Boštanj. Pred izgradnjo hidroelektrarn so z vodnogospodarskimi ureditvami poskušali te procese preprečevati, s sodobnimi pristopi k urejanju rek pa te procese le usmerjamo. Na takšen način ostaja prostornina pretočne akumulacije nespremenjena, rekreacijski, energetski, ekološki in prostorski pomen reke Save pa skrbno upoštevan.

KAJ SO NANOSI?

Nanosi (imenovani tudi sedimenti ali plavine) so ves material, ki ga nosi reka. Ločimo rinjene in lebdeče plavine.

Med rinjene plavine uvrščamo pesek, gramoz in druge večje delce, ki jih reka premika po dnu struge.

Lebdeče plavine pa predstavljajo bolj drobni delci in suspendirane snovi, ki so raztopljene v vodi. To so gline, melji in organski material.

V večini rek na svetu je več kot 90% materiala, ki ga premika reka, v obliki lebdečih plavin. Tako je tudi v reki Savi. Ker so lebdeče plavine lažje in plavajo v vodi, jih voda prinese tudi ob robove struge. Na mestih, kjer voda zastaja, kot je primer zaliva Orehovo, se ti delci usedajo na dno, kjer oblikujejo plast, ki ji pogovorno pravimo kar mulj ali blato.

KVALITETA NANOSOV

V letu 2020 smo izvedli celovito analizo nanosov v pretočni akumulaciji HE Boštanj. Kemijsko analizo je izvedel Nacionalni laboratorij za okolje, zdravje in hrano ter z izjavo zaključil, da material ni nevaren. Podrobnejša kemijska analiza je pokazala, da se sicer na posameznih lokacijah akumulacije in v določeni globini nahajajo nezaželene snovi, vendar je te prinesla reka že v preteklosti in jih lokalno odložila. Z večanjem ekološke osveščenosti v Sloveniji, gradnjo čistilnih naprav, kontroliranjem izpustov v Savo in vse reke, ki se izlivajo v Savo, pa se stanje izboljšuje. Reka Sava je danes bistveno čistejša, kot je bila še pred 20 leti. Tovrstnih onesnaževal je manj, zato so tudi zgornje plasti nanosov čistejše od spodnjih. Material, ki se je odložil v zadnjih letih (kot je ta v zalivu Orehovo), zato ni enak materialu globlje na savskem dnu.

Slika 1: Primer vzorca, odvzetega iz struge Save s pomočjo splava in vrtalne garniture v letu 2020.

TEHNIKE OBVLADOVANJA NANOSOV

Nanosi (imenovani tudi sedimenti ali plavine) se premikajo vzdolž reke s tokom vode. Najpogostejši način obvladovanja nanosov je uporaba moči vode, zlasti ob večjih pretokih, da odnese presežke materiala dolvodno. V primeru zajezitve, kot je primer na HE Boštanj, se vodna energija za odnašanje nanosov uporabi ob naravno višjih pretokih vode tako, da se odpiranje zapornic na jezovni zgradbi prilagaja pretoku reke in izračunani sposobnosti vode za transport nanosov (rinjene in lebdeče plavine). Na ta način se ohranja prostornina pretočne akumulacije, lokalno pa na odročnih lokacijah reke tudi ob večjih pretokih voda ne more odnesti presežkov nanosov. Takšen primer je zaliv Orehovo, ki leži na konveksni strani struge, kjer so procesi erodiranja slabo izraženi. Na takšnih mestih je zato potrebno uporabiti druge pristope.

Nanose tik ob obali se najenostavneje odstrani z navadnim bagrom na kopnem, dlje v strugi pa se uporabljajo namenska plovila.

               

Slika 2: Princip plovila za bagranje; vidne so tudi stabilizacijske noge                           Slika 3: Princip plovila za hidravlično črpanje; skicirana je razna oprema

             (t.i. »svinčniki«).                                                                                                               na plovilu in stabilizacijske noge.

PRISTOPI K UREJANJU ZALIVA OREHOVO

Odloženi material v reki ima vrednost. V najosnovnejšem pomenu gre za maso, ki se lahko uporabi za preoblikovanje terena ali nasipavanje. Iščemo sinergijo s sodobnimi pravili urejanja rek in raziskujemo uporabo ekoloških pristopov in vodnogospodarskih ureditev. Betonske in skalnate brežine nadomeščamo z uporabo koreninskih sistemov kot stabilizatorjem brežine, kar ustvari tudi prostor za različne organizme in ustvarja skrivališča za majhne ribe.

               

Slika 4 in 5: Na levi je prikazana klasična kašta, ki se uporablja v visokogorju. Na desni pa brežina iz naravnega materiala in vrbovega prepleta

Pristop k urejanju zaliva Orehovo je kombinacija obeh načinov. Sava je namreč hudourniška reka, kot polnilo za kašte pa želimo uporabiti lokalni material. S tem omogočimo sinergijo urejanja brežin, obvladovanja nanosov in izboljšanja ekološke vrednosti pretočne akumulacije. V ta namen so izdelane posebne kašte, ki kot polnilo omogočajo uporabo drobnozrnatega materiala iz reke. S časoma bo les propadel, razraslo pa se bo grmovje in drevesa, ki bodo s koreninami zagotovila stabilnost brežine.

Spodnji dve sliki kažeta uporabo takšnih kašt na primeru Ptujskega jezera na Dravi. Na levi je prikazana brežina eno leto po zaključku del, na desni pa brežina deset let po zaključku del.

               

Slika 6 in 7: Brežina Ptujskega jezera na Dravi eno in deset let po zaključku del. 

Ker se je v zalivu Orehovo že razraslo rastje, ki je v osrednjem delu ustvarilo ugodne ekosistemske pogoje in ga želimo ohraniti, ureditev celotne brežine po zgledu Drave ne bo primerna. Hkrati se severna stran zaliva uporablja tudi za rekreativne namene (pristan), zato se bo s kaštami uredila zgolj južna stran. Preostali material, ki se ga ne more uporabiti za preoblikovanje brežine, pa bo začasno odložen v laguni in po odceditvi koristno uporabljen za razna zemeljska dela v obrečnem prostoru.