Ustvarjajmo odgovorno energetiko prihodnosti

16 Feb, 2022
Ustvarjajmo odgovorno energetiko prihodnosti

Izšla je nova številka revije slovenskega elektrogospodarstva Naš stik, v kateri je v rubriki Pogledi objavljen tudi prispevek Boštjana Pišotka, vodje projekta v Službi za razvoj in investicije družbe HESS.

"Pri odločanju, katerim energetskim virom bomo v prihodnosti namenili pozornost, je treba gledati celostno in odgovorno. Odločitev, ki je morda všečna v danem trenutku, je lahko velika cokla pri razvoju v prihodnosti.

Izhajajoč iz drznih načrtov EU glede elektrifikacije ogrevanja in prometa ter trendov digitalizacije in zaprtja nekaterih velikih elektrarn smo tako energetiki že danes postavljeni pred velike izzive.

Kakovost okolja ni pogojena z mejami držav in njihovimi statističnimi prenosi kuponov CO2. Če želimo pravično identificirati vse vplive neke naprave na okolje v njeni življenjski dobi (izdelava, transport, obratovanje in razgradnja), je zato treba analizirati življenjski cikel te naprave. Na podlagi rezultatov je potem mogoče izračunati tudi razmerje med pridobljeno in v njeno pridobivanje vloženo energijo (EROI: Energy Return On Investment). Za zadovoljevanje potreb družbe po električni energiji zasledimo, da imata izmed vseh virov energije najugodnejši faktor EROI prav energija vode (>100:1) in jedrska energija (50-75:1). Za primerjavo, vrednost faktorja EROI za veter je (9-18:1) in za sonce (6-12:1).

V praksi to pomeni, da če želimo pridobiti 100 enot energije iz obnovljivih virov energije, moramo v proizvodnjo hidroelektrarne vložiti 1 enoto, v proizvodnjo vetrne elektrarne vsaj 5,6 enot in v proizvodnjo sončne elektrarne vsaj 8,3 enote energije. Uporaba vodne energije kot vira proizvodnje električne energije pa je ključnega pomena tudi z vidika ohranjanja stabilnosti elektroenergetskega sistema in zagotavljanja zahtevane dinamike električne moči v skladu z vsakokratnimi potrebami. Stabilen elektroenergetski sistem omogoča tudi mnogo lažje, cenejše in učinkovitejše vključevanje sončnih in vetrnih elektrarn, katerih proizvodnja je bistveno manj prilagodljiva.

Celoten zapis je objavljen na 61. strani nove izdaje revije Naš stik