Veriga bo morda dokončana leta 2017

HE na spodnji Savi. Od aprila obratujejo tri elektrarne, zadnji dve bosta zgrajeni z dveletno zamudo. Zaradi veliko padavin in topljenja snega proizvodnja elektrike na treh že delujočih hidroelektrarnah na spodnji Savi – celotna veriga bo štela pet elektrarn – letos močno presega načrtovane številke.

»Načrt proizvodnje za leto 2013 iz HE Boštanj, Arto Blanca in Krško je 370,8 gigiavatne ure (GWh) električne energije. Do sredine aprila je bilo proizvedenih 157,6 GWh električne energije ali 42 odstotkov letnega načrta,« pravi Silvester Jeršič, direktor projektov v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

V prvih treh mesecih letošnjega leta sta obratovali le elektrarni Boštanj in Arto Blanca, ki sta v omrežje oddali 32 odstotkov več električne energije od pričakovanj. S 1. aprilom je z enoletnim poskusnim obratovanjem začela krška hidroelektrarna. Preostali dve elektrarni v verigi petih na spodnji Savi, HE Brežice in HE Mokrice, naj bi po optimističnih rokih zagnali predvidoma konec leta 2016 oziroma 2017.

V vseh petih elektrarnah skupaj bodo vsako leto proizvedli predvidoma 698 GWh električne energije ali 5,3 odstotka vse porabljene električne energije v Sloveniji (okoli 13.000 GWh).

»Če upoštevamo, da je bila v prvih treh mesecih letos proizvodnja nad načrtom za 32 odstotkov, bi to pomenilo 910 GWh letne proizvodnje,« pravi Jeršič. V tem primeru bi spodnjesavska veriga zagotovila sedem odstotkov vse v Sloveniji potrebne električne energije.

Finančni učinki verige

Glede na finančno majhne stroške proizvodnje – ceneje elektriko v Sloveniji proizvajajo le dravske elektrarne in pogojno jedrska elektrarna (neznana dolžina obratovalne dobe in stroški razgradnje) – je čim hitrejše dokončanje verige v interesu večjega dela Slovenije.

V HESS menijo, da bi ob letni proizvodnji 800 GWh električne energije ustvarili 40 milijonov evrov prometa. Od tega bi v vodni sklad šlo 3,2 milijona evrov, občine bi si razdelile 2,4 milijona evrov, podjetju pa bi ostalo najmanj 15 milijonih evrov dobička.

Če se bosta Slovenija in Hrvaška dogovorili, da bosta Savo do Siska upravljali celovito s ciljem čim boljšega finančnega izkoristka, bi se zgoraj omenjeni prihodki povečali še za okoli deset odstotkov.

»Pričakujemo, da bomo do poletnih počitnic pripravili predlog bilateralnega dogovora z družbo Hrvatska elektroprivreda in podlage za meddržavni dogovor in dokumente nato predali v meddržavno usklajevanje,« Jeršič potrjuje začetek plodnega sodelovanja med slovensko in hrvaško energetiko.

Čeprav smo spodnjesavsko verigo začeli graditi že leta 2002, so se energetiki na obeh straneh meje o skupnem izkoriščanju Save začeli pogovarjati šele lani. Hrvaška je pred tem dolga leta zanemarjala razvoj lastne energetike. Slovenska politika pa je predvsem v času prvega ministrskega mandata Andreja Vizjaka tako močno podpirala gradnjo verige, da se je zaradi morebitnih meddržavnih zapletov izogibala pogovoru s Hrvaško.

Zataknilo se je pri Krškem

Rok za dokončanje verige leta 2015 že dolgo ni več dosegljiv. Če ob izgubljenih prihodkih zaradi prepozno dokončane verige upoštevamo še podatek, da do 90 odstotkov sredstev, potrebnih za gradnjo 991 milijonov evrov vredne verige, ostane v Sloveniji, je v času krize zamuda, ki jo je povzročila država, še toliko bolj nedopustna.

Prvi dve elektrarni v verigi, Boštanj in Arto Blanca, sta bili dokončani brez večjih posebnosti in delujeta od leta 2006 oziroma 2009. A poskusno obratovanje Krškega se je začelo aprila s 17-mesečno zamudo. Pahorjeva vlada se je namreč leta 2009 odločila, da bodo zadnje tri elektrarne v verigi (Krško, Brežice in Mokrice) manj obremenile vodni sklad. Iz njega Slovenija gradi predvsem na 521 milijonov evrov ocenjeno neenergetsko infrastrukturo ob verigi na spodnji Savi (akumulacije, ceste, brežine …).

Pahorjeva vlada rezervnega načrta za financiranje verige ni imela. Iz zagate so jo nazadnje rešili posavski poslanci (Andrej Vizjak, Franc Bogovič in Matjaž Han), ki so dobršen del sredstev vodnega sklada želeli nadomestiti z denarjem podnebnega sklada. 

V iskanju denarja za zadnji HE 

Po kompromisnem dogovoru se je financiranje krške elektrarne po izgubljenem poldrugem letu nadaljevalo po starem konceptu, nadomestni koncept financiranja pa je odpovedal že pred začetkom gradnje HE Brežice. Zaradi upada trgovanja z emisijskimi kuponi se bo namreč v podnebnem skladu zbralo občutno premalo denarja. 

Posledično ministrstvo za finance pripravlja tretji koncept financiranja neenergetske infrastrukture, in sicer najem 130 milijonov evrov vrednega kredita pri Evropski investicijski banki. Medtem ko odplačevanje 60 milijonov evrov posojila pri energetiki ne bi smelo povzročati težav, država še ne ve, od kod bo med letoma 2017 in 2027 vzela denar za poplačilo preostalih 70 milijonov evrov posojila. Želenih pojasnil z ministrstva za finance nismo prejeli.

Priprave za gradnjo HE Brežice kljub temu potekajo nemoteno, pravi Jeršič: »Razpis za pripravljalna dela je bil objavljen v začetku aprila, javno odpiranje bo v drugi polovici maja, tako da začetek del pričakujemo letos jeseni.«

Državni prostorski načrt za HE Brežice je bil sprejet junija 2012, tri leta pozneje od pričakovanj. Velika ovira je bila želja naravovarstvenikov, da se Sava v spodnjem toku umesti v varovano območje Nature 2000. A raziskave, ki jih je financirala energetika, so pokazale, da so ribje vrste, ki živijo na tem delu Save, razširjene tudi drugje po Sloveniji. Ob aprilski posodobitvi območij Nature 2000 je spodnja Sava nazadnje ostala zunaj varovanega zemljišča. Predlog države mora potrditi še evropska komisija. Zadnja velika ovira za dokončanje verige tako ostaja iskanje finančnih virov za dokončanje neenergetske infrastrukture ob zadnjih dveh elektrarnah.

Hidroelektrarna Krško je začela obratovati pred mesecem dni s 17-mesečno zamudo.