Vodni zadrževalniki kot blažilci podnebnih sprememb

01 Sep, 2022
Vodni zadrževalniki kot blažilci podnebnih sprememb

V zadnjih letih se vedno pogosteje srečujemo s pojavom hidroloških ekstremov – na eni strani suše, na drugi kratkotrajni močni nalivi z neurji. Spremembe se posledično odražajo tudi na naših rekah in potokih.

Zaradi neenakomerne porazdelitve padavin preko leta zgolj varovanje vodotokov, brez ustreznega upravljanja in vlaganj v ohranjanje vodnih količin in reguliranje vodotokov, ne bo več mogoče. Gradnja zadrževalnikov in pregrad, ki bodo pomagali zadrževati in ohranjati vodo ter jo časovno prerazporediti preko leta, tako ne bo nujna le za zagotavljanje pitne in tehnološke vode, vode za namakanje in bogatenje podtalnice, pač pa tudi za ustvarjanje pogojev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Podnebne spremembe namreč vplivajo na naravno okolje in so – zaradi neizpolnjevanja osnovnih življenjskih pogojev – vzrok za izginotje številnih živalskih in rastlinskih vrst ter življenjskih združb. Tako spreminjajo naravo, kot jo poznamo, ter vzpostavljajo novo, na katero se moramo pripraviti z modrimi ukrepi.

»Voda – energija – podnebje«

Pregrade že po svoji naravi spadajo med najkompleksnejše objekte in so plod sodelovanja številnih inženirskih področij. Zaradi posega v prostor in s tem v okolje in družbo so v fazo projektiranja in umeščanja v prostor vključeni tudi drugi nosilci urejanja prostora (naravovarstveniki, kulturovarstveniki, različne interesne skupine, kot npr. ribiči, razna športna društva, kulturna društva, kmetijske skupnosti itd.) in tudi širša javnost.

Sonaravno urejen vodni zadrževalnik pri HE Brežice.

Glede na to, da se večina pregrad in zadrževalnikov nahaja v območjih varovanja narave, vendarle ne gre za skrajno degradirani prostor in gradnja pregrad na dolgi rok ne predstavlja tako drastičnega posega v prostor, da se mu narava ne bi prilagodila. Še več, v večini primerov so bile šele z izgradnjo zadrževalnikov vzpostavljeni pogoji, ki so omogočali naselitev ogroženih vrst, na podlagi katerih je bilo območje uvrščeno na sezname posebnega naravovarstvenega pomena (Kočevska reka, Prigorica, Ptujsko jezero ipd.). V prihodnje pa bodo ti objekti še dodatno igrali pomembno vlogo tudi pri ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti.

S pretočnimi akumulacijami in zadrževalniki vode v boj proti pregrevanju rek

Dejstvo je, da se reka Sava manj segreva v pretočnih akumulacijah (HE Vrhovo - HE Krško) in bistveno bolj segreva tam, kjer ni pretočnih akumulacij (odsek Sava Medno - Sava Hrastnik, HE Brežice - Sava Jesenice na Dolenjskem), kar dokazujejo meritve s spodnjim prikazom temperatur reke Save na dan 24. 7. 2022 (pri HE Brežice je viden tudi vpliv temperaturnega izpusta NEK).

Prikaz temperatur reke Save na dan 24. 7. 2022

Klimatske spremembe povzročajo segrevanje rek. Krka in Sava se segrevata že proti 30 ℃. Tako topli reki več ne predstavljata primernega okolja za mnoge živalske vrste, med njimi tudi za zvezdogleda in platnico, ki se prestavljajo v hladnejše dele pretočne akumulacije, kjer je v spodnjih plasteh tudi v najtoplejših dneh temperatura vode zaradi globine okoli 14 ℃. Pregrevanje Save in Krke ima negativen vpliv na naravo, vendar pa pretočne akumulacije predstavljajo omilitev tega vpliva. Tako je izgradnja HE Mokrice tudi okoljsko zelo pomemben ukrep v procesu prilagajanja podnebnim spremembam, saj bo vzpostavljena pretočna akumulacija razširila prostor oz. naravni habitat ribjim vrstam ter poskrbela za nižje temperature vode. Temperature reke Save zaradi večje mase vode, v primerjavi z naravnim tokom, zato ne bodo podvržene nenadnim nihanjem, ki negativno vplivajo na ribje vrste. 

Pregrade in akumulacije predstavljajo ključni sistem v okviru celostnega upravljanja z vodnimi viri in vzpostavitve odpornosti narave in družbe na klimatske spremembe

Vodno bogastvo je potrebno ohraniti, vendar prepoved in brezkompromisno nasprotovanje projektom, ki so nujni za zaščito državljanov pred izrednimi dogodki in so ponekod tudi pogoj za razvoj in napredek regij, ni prava rešitev. Vse ostrejše zastopanje ekstremnih stališč za naravo na dolgi rok ne morejo imeti koristi. Kot primer lahko izpostavimo Nemčijo, kjer je dolga leta potekala velika kampanja proti nuklearnim elektrarnam, s pozivi po njihovih zapiranjih. Sedaj se je izkazala za veliko napako, na katero je energetska stroka sicer opozarjala, vendar je bila preglasovana s strani okoljskih aktivistov. Nemčija je trenutno v veliki zagati, v katero je potegnila celotno Evropo.

Napačne politične odločitve imajo izjemne posledice. Potrebno je pripraviti akcijski načrt za izgradnjo velikih zadrževalnikov vode, ker klimatskih sprememb ne moremo več ustaviti, lahko jih le blažimo. Narava se zaradi podnebnih sprememb tako hitro in drastično spreminja, da njeno ohranjanje v stanju, kot smo ga poznali do sedaj, enostavno ni več možno.