Z zadrževalniki vode do ublažitve posledic podnebnih sprememb
Prva dva letošnja vročinska vala sta mimo, zaradi podnebnih sprememb pa lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo še tretjega. Dolgoročna napoved vseh modelov je pokazala, da bo letošnje poletje suho in vroče. Klimatologi nam vztrajno napovedujejo pogostejše in daljše vročinske valove in potrjujejo, da so ti neposredno povezani s podnebnimi spremembami. Opozarjajo na njihovo svetovno razsežnost, saj so celo na severu Kanade letos temperature dosegle skoraj 50 stopinj Celzija.
Iz napovedi, ki predvidevajo spremembo padavinskega in odtočnega režima ter višanje temperature vodotokov, lahko upravičeno sklepamo, da bo, brez ustreznih ukrepov za blaženje tudi hidroloških ekstremov, težko še naprej zagotavljati razmere za življenjske združbe, kot jih poznamo danes. Omenjeno bo namreč močno vplivalo tudi na biotsko raznolikost.
Pregrade in akumulacije oziroma vodni zadrževalniki skupaj z drugimi gradbenimi in negradbenimi ukrepi predstavljajo ključni sistemski ukrep v okviru celostnega upravljanja z vodnimi viri ter prilagajanja in vzpostavitve odpornosti narave in družbe na klimatske spremembe.
Slika 1: Voda, ki teče skozi prelivno polje HE Brežice
Zadrževanje voda je ključnega pomena za bogatenje vodotokov in podzemnih voda v času suš in uspešna rešitev preprečevanja škode, ki bi jo suša povzročila obstoječim rastlinskim in živalskim vrstam ter habitatnim tipom. S tem se ohranja njihova prisotnost v našem okolju.
Poleg omenjenega lahko pregrade in akumulacije oziroma vodni zadrževalniki s pitno vodo oskrbujejo milijone ljudi po vsem svetu. Ponekod so celo edini vir vode za velika mesta, ki drugih virov pitne vode nimajo.
Slika 2: Del akumulacijskega bazena pretočne akumulacije HE Boštanj
Izgradnja pregrad in akumulacij oziroma vodnih zadrževalnikov v prostoru seveda pomeni tudi vpliv na zatečeno stanje, a pregled stanja slovenskih pregrad kaže, da v večini primerov ne gre za nepovratne uničujoče oz. prevelike vplive na okolje in da njihova prostorska umestitev ponekod vnaša celo novo – dodano vrednost v okolju in prostoru. Na večini vodnih zadrževalnikov in pregradnih objektov v Sloveniji – več kot 78% vseh objektov namenjenih zadrževanju in akumuliranju vode – so se namreč tudi po izgradnji ohranile ugodne razmere za številne ogrožene vrste, ali pa je prav izgradnja botrovala vzpostavitvi takih razmer, zaradi česar so objekti uvrščeni na sezname območij posebnega naravovarstvenega pomena.