V mesecu oktobru je družba HESS, d.o.o., v sodelovanju s Šolskim centrom Krško-Sevnica, na brežinah pretočne akumulacije HE Boštanj postavila pet gnezdilnic, namenjenih gnezdenju velikega žagarja.
Veliki žagar (Mergus merganser) je vodna ptica. Ima kratke, na zadnji del trupa premaknjene noge, prste s plavalno kožico ter dolg in vitek trup, zaradi česar je odličen plavalec in potapljač. Ime je dobil po tankem, na konici ukrivljenem in po robovih nazobčanem kljunu, s katerim ujame in drži ulovljene ribe in druge vodne živali.
Slika 1: Samica velikega žagarja
V Sloveniji se veliki žagar pojavlja skozi vse leto. Najlažje ga opazujemo v zimskem času, ko se pojavlja na večjih akumulacijskih jezerih. Kljub temu je v Sloveniji zelo redek gnezdilec in velja za močno ogroženo vrsto. Največ, do 10 parov, gnezdi na območju gorenjske Save. Najbolj znana gnezdilna lokacija so visoke konglomeratne stene v soteski Zarica pri Trbojskem jezeru. Posamezni pari gnezdijo tudi na Soči, v Posavju in na Muri. Gnezdenje se začne konec aprila ali v začetku maja ter traja približno 32 dni. Mesta za gnezdenje si veliki žagar najde v bližini velikih jezer ali rek, in sicer v deblih velikih listavcev, lahko tudi v zapuščenih drevesnih duplih drugih ptic, v skalnih razpokah, v tleh ali celo v vdolbinah hiš. Zanje je mogoče izdelati tudi namenske gnezdilnice.
Slika 2: Dijaki SŠ Sevnica pri pripravi gnezdilnice
Ko je bila v letu 2019 pri popisu vodnih ptic na pretočni akumulaciji HE Boštanj najdena samica z mladiči, smo se odločili, da bomo za zagotovitev boljših pogojev gnezdenja na pretočni akumulaciji postavili namenske gnezdilnice. Z ukrepom smo želeli izboljšati trenutne razmere in zagotoviti ohranjanje, postopno povečevanje populacije velikega žagarja ter povečevanje biotske raznovrstnosti na obravnavanem območju. Projekt izdelave in postavitve gnezdilnic smo izvedli v sodelovanju s Šolskim centrom Krško-Sevnica. Srednja šola Sevnica je izdelala gnezdilnice in izvedla postavitev, Srednja poklicna in strokovna šola Krško pa je izdelala nosilce gnezdilnic. Upoštevana so bila tudi navodila ornitologa.
Slika 3: Sodelovanje dijakov in mentorjev SŠ Sevnica
Same gnezdilnice so izdelane po namenskih načrtih za to vrsto vodne ptice. Lesene hiške so narejene iz masivnega lesa, ki je obdelan z naravnimi zaščitnimi sredstvi, vanje pa je nasuta nekaj centimetrska plast sekancev. Nosilci so narejeni iz nerjavečega jekla in prebarvani z nevpadljivo temno zeleno barvo. Gnezdilnice so bile postavljene na najprimernejših lokacijah na pretočni akumulaciji HE Boštanj.
Slika 4: Postavitev gnezdilnice
Izvedba je bila prvotno predvidena v sklopu naravoslovnega dne v spomladanskem času leta 2020, vendar je bila zaradi razglasitve epidemije bolezni COVID-19 in posledičnega pouka na daljavo prestavljena v naslednje šolsko leto. Po izdelavi gnezdilnic v jesenskem času so ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 ponovno onemogočali njihovo postavitev v sklopu naravoslovnega dne, kot je bilo prvotno zamišljeno. Postavitev se je tako izvedla s precej manjšo ekipo.
Kljub okoliščinam so gnezdilnice sedaj postavljene in bodo spomladi leta 2021 nudile gnezdo morebitnim prvim samicam velikega žagarja. Verjamemo, da bomo v nadaljnjih letih pri popisih vodnih ptic v pretočni akumulaciji zabeležili še kakšno dodatno družino ali kakšne večje »račje vrtce«, kot se imenujejo, ter da bo pretočna akumulacija HE Boštanj postala ena izmed gnezdilnih lokacij v Sloveniji.
Slika 5: Ravnatelj SŠ Sevnica Matjaž Prestor, biologinja Maja Divjak Malavašič in inženir za ekologijo Samo Škrlec
Na tem mestu bi se radi še enkrat zahvalili Šolskem centru Krško-Sevnica, Srednji poklicni in strokovni šoli Krško in predvsem Srednji šoli Sevnica, ki je z navdušenjem, prilagodljivostjo in strokovnim delom izvedla lep primer izobraževalnega projekta, kot tudi naravovarstvenega ukrepa za verigo hidroelektrarn na spodnji Savi.
