V zadnjih letih smo doma in po svetu priča poplavam, ki ne prizanašajo nikomur. Ogrožajo življenja in povzročajo gmotno škodo. V Posavju smo z izgradnjo hidroelektrarn dokazali, da znamo krotiti moč vode. V negotovosti ostajajo ljudje v Rigoncah, Mihalovcu, Ločah, Čatežu, Krški vasi in Velikih Malencah, ki velike upe polagajo v projekt hidroelektrarne Mokrice. Ta obeta rešitve, ki bodo lokalni skupnosti zagotovile varnost pred poplavami za prihodnja desetletja. Zakaj je HE Mokrice edina smiselna in najhitrejša rešitev za zagotovitev celovite poplavne varnosti Posavja, preberite v nadaljevanju.
Strokovno zasnovane rešitve v okviru projekta hidroelektrarne Mokrice (v nadaljevanju HE Mokrice) ne bodo le zaščitile domov in polj, temveč bodo zvišale kakovost življenja ljudi v Posavju. V podjetju HESS si prizadevamo za uresničitev tega projekta, ki je v pripravi vse od leta 2002. Kljub postopkovnim zapletom je cilj pridobiti gradbeno dovoljenje za HE Mokrice še v prihodnjem letu, kar je pogoj za dokončanje verige HE na Savi, ki bo zagotovila pravočasno in celovito poplavno varnost Posavja.
Slika 1: Z izgradnjo HE Mokrice bo Posavje dobilo tisto, kar nujno potrebuje – varnost pred poplavami, zaščito naravnih virov in višjo kakovost življenja.
Brez posegov v vodotoka Save in Krke ter na varovana območja Nature 2000 ne gre
Poplave v Sloveniji postajajo vse pogostejše in intenzivnejše, zato mora biti čim hitrejša zagotovitev protipoplavne varnosti prioriteta vseh. Brez posegov v vodotoka Save in Krke ter na varovana območja Nature 2000 učinkovite zaščite pred poplavami ni mogoče zagotoviti. Projekt HE Mokrice zato ni zgolj energetska naložba, temveč celovita rešitev za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih ob Savi in Krki.
Gradnja obstoječih hidroelektrarn na Spodnji Savi je bistveno povečala pretočnost reke, kar je znižalo gladino ob visokih pretokih. To je zmanjšalo poplavno ogroženost območij, ki bi sicer ostala nezaščitena. Nižja gladina ob visokih vodah zmanjšuje potrebo po obsežnih protipoplavnih ureditvah, kar zmanjšuje tako obseg kot pogostost poplav, še posebej na območjih, kjer ni visokovodnih nasipov.
Poleg tega so se izboljšale razmere za kmetijska zemljišča, ki so manj izpostavljena poplavam, in pogoji za prostoživeče živali, saj poplave zdaj ogrožajo manjša območja in še ta redkeje. Hkrati gradnja nasipov v sklopu hidroelektrarn povzroča manjši okoljski vpliv, saj ni potrebe po odpiranju novih nahajališč materiala. Ta se pridobi iz poglabljanja struge Save, s tem pa so manjše tudi transportne razdalje in posledično vplivi na okolje.
Potrebno je aktivno upravljanje vodotokov
HE Mokrice bo v času poplav imela ključno vlogo pri aktivnem upravljanju vodnih valov. Kontrolirano spuščanje vode preprečuje prelivanje reke Save čez bregove. Medtem ko za vzdrževanje prosto tekoče Save sedaj skrbijo pristojne službe, bo po izgradnji HE Mokrice podjetje HESS kot upravljavec hidroelektrarne skrbelo za preventivno vzdrževanje vodotokov.
Brez rednega čiščenja nanosov in merjenja pretočnih profilov reke se namreč pretočne sposobnosti z leti slabšajo. To lahko privede do nenadzorovanega pretoka reke in posledično poplav, kot smo ji bili priča v primeru razlivanja Savinje leta 2023. Tovrstno situacijo je v Posavju mogoče preprečiti z aktivnim upravljanjem in rednim vzdrževanjem vodotokov v sklopu projekta HE Mokrice.
Gradnja nasipov ni dovolj
Gradnja HE Mokrice bo zagotovila celovito poplavno varnost na širšem območju, vključno s popolno zaščito Čateškega polja, kjer so kmetijske površine in območje za širitev Term Čatež še vedno nezaščitene. Projekt predvideva zaprtje ožine med obstoječim visokovodnim nasipom in avtocesto. Takšna rešitev je mogoča le zaradi pozitivnih hidravličnih učinkov HE Mokrice.
Čeprav se kot alternativa hidroelektrarni omenja gradnja nasipov, bi ti zmanjšali območje, kamor se prelivajo vode v primeru poplav (tako imenovana retenzijska prostornina). S tem bi se znižala naravna sposobnost zniževanja poplavnega vala, kar zakonodaja strogo prepoveduje. Prav tako bi bilo za zaščito naselij Loče, Mihalovec in Rigonce treba nasipe znatno povišati in podaljšati, kar bi močno poslabšalo hidravlične razmere. Višji nasipi bi posegali v retenzijske prostore in drenažne kanale, kar bi dodatno ogrozilo poplavno varnost. Nasprotno, rešitve v okviru projekta HE Mokrice zagotavljajo, da takšni posegi ne bodo potrebni, saj bo gladina reke ob poplavah bistveno nižja.
Gradnja visokih in daljših nasipov bi povzročila številne nevšečnosti za prebivalce. Znaten dvig in podaljšanje nasipov bi pomenilo postavitev visokih pregrad pred hišami, kar bi vasi in hiše povsem zaprlo. Poleg tega bi bili nasipi brez ustreznih hidravličnih rešitev, ki jih omogoča HE Mokrice, neučinkoviti in bi lahko povzročili še večje poplavne težave. Spomnimo, za zaščito območja Čateškega polja na desnem bregu in Dobovskega polja na levem bregu sta bila v preteklosti zgrajena visokovodna nasipa Čatež-Podgračeno na desnem bregu Save in visokovodni nasip na levem bregu. V preteklem obdobju večjih poplav, zlasti leta 2010, sta bila oba nasipa delno poškodovana in potrebna dodatne zaščite s protipoplavnimi vrečami.
.JPG)
Slika 2: V primeru neizgradnje HE Mokrice bi se nasipi povišali in tudi podaljšali, saj bi se poplavna površina povečala v smeri proti Mostecu, Rigoncam ter glavni cesti med Mostecem in Rigoncam. Povišanje nasipov bi torej zasedlo še več retenzijskega prostora in še dodatno poslabšalo hidravlične razmere.
Krepitev zaščite krajev ob Krki
HE Mokrice bo zagotavljala tudi trajno zaščito krajev ob Krki, vključno s Krško vasjo in Velikimi Malencami. Konkretne ureditve, ki bodo to zagotovile so: poglobitev Save pod sotočjem s Krko, povečanje pretočnosti Save skozi pretočno akumulacijo HE Mokrice in izgradnja ločilnega nasipa ob Krki, ki bo preusmerjal poplavne savske vode v Savo. Poplave na tem območju ne povzroča Krka, ampak Sava, ki ob velikih pretokih zajezi Krko v njenem izlivnem odseku. Ko Sava poplavi Krško polje, se v poplavnem območju med Savo in avtocesto ustvari vodni tok, ki se izliva v Krko dolvodno od avtocestnega mostu in tako onemogoča njen odtok v Savo. Gladina se zato v strugi Krke dvigne, kar povzroča poplave v gorvodnih območjih ob reki v dolžini nekaj kilometrov.
V času gradnje HE Brežice sta bili Krška vas in Velike Malence zaščitene s protipoplavnimi ukrepi. Ti zaščitni ukrepi že upoštevajo znižane gladine visokih voda po izgradnji HE Mokrice, ki bodo pri 100-letnem pretoku Save nižje za 1,2 do 1,4 metra glede na današnje stanje. S tega vidika varovalni zidovi in nasipi brez HE Mokrice ne morejo zagotoviti ustrezne poplavne varnosti in so za prebivalce nesprejemljivi.
Slika 3: Protipoplavni zid v Krški vasi z dostopom v strugo Krke, ki se ga ob nastopu visokih voda zapre z demontažno pregrado (levo) in simulacija 1,4 m višjega zidu v primeru opustitve gradnje HE Mokrice (desno). (Vir: HE Mokrice, Študija variant, IBE 2020)
Ključne prednosti HE Mokrice za poplavno varnost Posavja:
|
Ugoden vpliv na kmetijska zemljišča in pitno vodo
Poleg poplavne zaščite naselij bo projekt HE Mokrice omogočil tudi zaščito kmetijskih zemljišč, ki so zdaj izpostavljena poplavam. Le z izgradnjo HE Mokrice bodo kmetijska zemljišča resnično varna pred nenehnimi poplavami. Poleg tega bo pregrada, ki bo zgrajena v okviru projekta, omogočila bogatenje zalog pitne vode. V času podnebnih sprememb, ko se soočamo s pogostejšimi sušami in zmanjševanjem naravnih vodnih virov, je zadrževanje večjih količin vode ključnega pomena.
Tako kot pri HE Brežice bo tudi pri HE Mokrice pomembno ohranjanje zadrževalne funkcije poplavnih ravnic. Z odpiranjem zapornic bo mogoče regulirati visoke vode in zmanjšati pogostost poplav na območju Mihalovca in Loč, kjer Sava danes poplavlja že pri nižjih pretokih. Zgraditev HE Mokrice bo izboljšala poplavno varnost na teh območjih, saj bo reka prestopila breg šele pri višjih pretokih.
HE Mokrice: najhitrejša in najbolj strokovna rešitev
Pri iskanju rešitev je smiselno pogledati, kakšne so dobre prakse drugod. Na primer, občini Sevnica in Krško sta s pomočjo hidroelektrarn že uspešno zagotovili poplavno varnost. Tamkajšnje rešitve so pokazale, da sinergija med hidroelektrarnami in protipoplavnimi ukrepi deluje učinkovito in zanesljivo. V obeh občinah so poplave postale preteklost, kar je odlična napoved za kraje, ki bodo zaščiteni s HE Mokrice.
HE Mokrice zato ni le energetski projekt, ampak trajna rešitev za poplavno varnost Posavja. Gradnja hidroelektrarne bo zaščitila domove in kmetijska zemljišča, obenem pa izboljšala oskrbo s pitno vodo v času podnebnih sprememb. Druge možnosti, kot je izgradnja nasipov, bi dodatno podaljšale postopke in povečale tveganje za ponovitev uničujočih poplav, kot smo jih videli lani ob Savinji. Zato je projekt HE Mokrice najbolj smotrna in hitra pot do učinkovite zaščite ljudi in okolja v Posavju.
