Električno energijo potrebujemo vsak dan. V času suš, vročinskih valov in požarov pa postaja vse bolj očitno, da imajo vodni zadrževalniki še eno pomembno nalogo: ohranjanje vode kot ključnega vira za varnost, prehransko oskrbo in odpornost družbe.
Evropa se tudi letos sooča z dolgotrajnimi sušnimi obdobji, pomanjkanjem vode in povečano požarno ogroženostjo. Podnebne spremembe niso več zgolj napoved prihodnosti, ampak realnost, ki vpliva na vsakdanje življenje, gospodarstvo in naravno okolje. Zato je vse pomembnejše vprašanje, kako vodo zadržati takrat, ko je je dovolj, da jo lahko uporabimo v obdobjih, ko je primanjkuje.
Prav zaradi tega strokovnjaki med pomembne ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe že vrsto let uvrščajo tudi vodne zadrževalnike. Pretočne akumulacije na Spodnji Savi, ki jih javnost pogosto povezuje predvsem s proizvodnjo obnovljive električne energije, imajo pri tem tudi širšo družbeno vlogo.
Na sušna obdobja se moramo pripravljati
Suše in nizki pretoki rek v Sloveniji niso nov pojav. Hidrološki podatki za območje Spodnje Save kažejo, da so bila obdobja izrazito nizke vodnatosti zabeležena že pred desetletji. Na merilni postaji Sava pri Radečah je bil najnižji mesečni povprečni pretok izmerjen septembra 1964 in je znašal 38 m³/s. Na postaji Jesenice na Dolenjskem je maja 2020 znašal 42 m³/s, na postaji Sava Čatež avgusta 2022 pa 43 m³/s. Podatki družbe HESS kažejo, da je bil najnižji urni pretok pri HE Boštanj zabeležen 15. avgusta 2022, ko je znašal 29 m³/s. Trenutni pretoki se gibljejo med 40 in 50 m³/s. Čeprav ne dosegajo rekordno nizkih vrednosti iz preteklih sušnih obdobij, ostajajo nizki in značilni za sušne razmere.
Obdobja nizkih pretokov so sicer naravni del hidrološkega cikla, vendar podnebne spremembe povečujejo pogostost in intenzivnost vremenskih skrajnosti. Sposobnost zadrževanja vode v prostoru zato postaja eden bistvenih dejavnikov odpornosti družbe na suše, vročinske valove in druge posledice spreminjajočega se podnebja.
Voda pomeni tudi prehransko varnost
Med prvimi posledice suše občuti kmetijstvo. Ko vode primanjkuje, se zmanjšujeta količina in kakovost pridelkov, posledice pa lahko občutimo vsi.
Dolgoročno bo zagotavljanje zanesljivih vodnih virov za namakanje postajalo vse pomembnejši del prehranske varnosti države. Vodni zadrževalniki lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo, saj omogočajo večjo razpoložljivost vode v obdobjih, ko so potrebe največje.
Na številnih strokovnih posvetih je že bilo poudarjeno, da bo učinkovito zadrževanje voda ena ključnih nalog prihodnjih desetletij. Voda, ki jo uspemo ohraniti v prostoru, ne pomeni le boljše pripravljenosti na sušna obdobja, temveč tudi večjo stabilnost kmetijske proizvodnje in manjšo odvisnost od vremenskih ekstremov.
Podpora pri gašenju požarov
Vloga pretočnih akumulacij se vse bolj kaže tudi pri zaščiti in reševanju.
Na pretočnih akumulacijah hidroelektrarn Brežice in Krško redno potekajo usposabljanja posadk letal Air Tractor za zajemanje vode z vodnih površin. Vaje organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, saj hitro gašenje iz zraka postaja nepogrešljiv del odziva na obsežne požare.
Velike vodne površine omogočajo varen in hiter zajem več ton vode v le nekaj sekundah. To skrajša čas med posameznimi naleti letal in povečuje učinkovitost gašenja v trenutkih, ko vsaka minuta šteje.
Nedavne vaje nad pretočno akumulacijo hidroelektrarne Brežice so pokazale, da lahko infrastruktura, zgrajena za proizvodnjo obnovljive električne energije, pomembno prispeva tudi k večji požarni varnosti države.
Več kot elektrarna
Podnebni izzivi od držav zahtevajo dolgoročne in premišljene rešitve. Mednje sodijo tudi vodni zadrževalniki, ki poleg proizvodnje električne energije prispevajo k zmanjševanju poplavne ogroženosti, izboljšujejo možnosti za oskrbo z vodo, podpirajo namakanje ter pomagajo pri zaščiti pred požari.
Primer hidroelektrarn na Spodnji Savi kaže, da lahko ena infrastruktura hkrati opravlja več pomembnih nalog. Ob tem ne zagotavlja le obnovljive energije, temveč prispeva tudi k večji odpornosti družbe na podnebne spremembe.
Ko voda postaja ena najpomembnejših strateških dobrin 21. stoletja, njeno premišljeno upravljanje ni več zgolj okoljsko vprašanje. Je vprašanje varnosti, razvoja in kakovosti življenja prihodnjih generacij.
